Med 25. in 30. aprilom sta pozeba in sneg škodo povzročala predvsem v sadovnjakih in vinogradih, vlada pa se je seznanila s končno oceno škode. DZ je julija za namen odpravljanja škode sprejel tudi interventni zakon, s katerim bo prizadetim kmetom iz proračunske rezerve namenjenih 3,5 milijona evrov. Po podatkih, ki jih je resorno ministrstvo imelo ob sprejemanju zakona, naj bi bilo poškodovanih 56.500 hektarjev površin.

Skupna ocena škode, ki znaša 44,7 milijona evrov, vključuje 43,5 milijona evrov škode na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih ter 470.000 evrov škode na kmetijski opremi.

Glede na napoved državnega statističnega urada o pridelku žit v letu 2016 je državna komisija za ocenjevanje škode iz ocene škode izločila žita. Prav tako je izločila travniške sadovnjake, ker da zaradi izmenične rodnosti ni mogoče določiti natančne poškodovanosti zaradi pozebe, so zapisali v sporočilu za javnost po današnji seji vlade.

Predlagano imenovanje posebnih komisij
Pri oceni škode so upoštevana tista kmetijska gospodarstva, ki imajo več kot hektar prizadetih primerljivih kmetijskih površin. Zaradi izrazito različnih stopenj poškodovanosti posameznih sadovnjakov in vinogradov znotraj iste katastrske občine je komisija vladi predlagala, naj po potrditvi ocene škode imenuje posebne komisije.

Te naj pregledajo sezname oškodovancev in zaradi specifike mikrolokacij lahko spremenijo oceno škode na tistih površinah, kjer dejanska škoda bistveno odstopa od škode zaradi posledic pozebe, kot je ocenjena po navedeni metodologiji, in niso upravičene do dodelitve finančne pomoči skladno z zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe.

Podobne spomladanske pozebe Slovenija ne pomni več desetletij. Prišla je zelo pozno, ko so bile rastline, predvsem sadovnjaki in vinogradi, po toplem vremenu v marcu in aprilu že v pozni fazi rasti, prizadet pa je bil velik del Slovenije.