Gre za nadaljevanje preiskave, ki so jo kriminalisti začeli leta 2015, ko so bili obveščeni o tem, da določena deklica prek spleta komunicira z neznancem, ki jo je tudi povabil na zmenek, je na novinarsko konferenci povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave Anton Toni Klančnik. Pozneje so kriminalisti ugotovili, da je neznanec deklico zvabil na srečanje in jo pripravil do spolnega stika, ki ga je posnel in si ga potem kot trofejo po spletu izmenjeval z drugimi osumljenci. Tako se je preiskava od začetne faze enega primera razširila na primere po celi Sloveniji.

V hišnih preiskavah je sodelovalo 79 kriminalistov in policistov, dejavnosti pa so bile usmerjene v zbiranje obvestil in dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, so sporočili z generalne policijske uprave.

Policisti niso nikogar pridržali, so pa zasegli več kot 1.000 kosov elektronske opreme in nosilcev podatkov. Od začetka preiskave je osumljenih že 30 storilcev teh dejanj, od tega jih je bilo na seznam danes dodanih 17. Za kazniva dejanja posesti, izdelave ter razširjanja pornografskega gradiva je zagrožena kazen osmih let zapora.

Žrtve so slovenski otroci
Policisti ob tem opozarjajo, da so v vseh primerih žrtve slovenski otroci. Po Klančnikovih besedah je šlo predvsem za osnovnošolce, stare od 10 do 17 let, med njimi je bila večina deklic. Storilci se jim najprej po spletu predstavijo kot vrstniki, ki jih razumejo, otroci pa jim zaupajo najbolj intimne podrobnosti iz svojega življenja. Storilci pa so to zaupanje zlorabili in od otrok zahtevali, da so se slekli in izvajali razne dejavnosti pred kamero, kar so storilci tudi posneli. V nekaterih primerih pa so se storilci dogovorili tudi za zmenek, na katerem so otroke pripravili do dejanj, povezanih s spolnostjo, in jih tudi posneli.

Glavni cilj dejavnosti policistov je identifikacija otrok, ki so bili žrtve teh dejanj, in jim ponuditi vso pomoč in podporo, ki jo potrebujejo. V sklopu teh preiskav so letos odkrili že 25 otrok, ki so bili žrtve tovrstnih zlorab, je pa na posnetkih še nekaj otrok, katerih identitete ne poznajo. Ker se te zlorabe dogajajo pri nas, policisti pozivajo vse, ki vedo za tovrstna dejanja, da to nemudoma naznanijo policiji.

Ob tem policisti navajajo, da so v letu 2015 obravnavali 52 otrok, ki so bili žrtve teh dejanj, lani pa že 113. Lani so policisti obravnavali skupno 110 tovrstnih kaznivih dejanj. Žrtve zlorab so bili otroci med 10. in 17. letom, pri čemer so bile med žrtvami večinoma deklice.

Zlorabljavci imajo preizkušene metode
Ob kriminalističnih preiskavah so se oglasili tudi s prijavne točke Spletno oko. Njen koordinator Andrej Motl je povedal, da so v 10 letih delovanja prejeli 5.118 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, 1.397 so jih predali policiji. V veliki večini gre za slovenske prijavitelje, vendar na posnetkih večinoma niso slovenski otroci.

Število prijav ne narašča in je celo upadlo, in sicer s 565 leta 2015 na 185 lani. Zmanjšalo se je tudi število prijav, ki so jih preposlali policiji. Razlog Motl vidi v spremembi zakonodaje, ki je naredila ogledovanje posnetkov za kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadržani pri prijavah. Pri tem je izpostavil, da to ne pomeni, da je na spletu manj posnetkov spolnih zlorab otrok.

Opozoril je, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo nove tehnologije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev. Internet po njegovih besedah postaja vedno kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika internetnih spolnih zlorab.

Ne pošiljajte golih fotografij
Najstnikom svetuje, naj si ne pošiljajo golih fotografij, saj se te lahko znajdejo na spletu oz. na pornografskih straneh. Opisal je tudi, kako storilci pridobijo zaupanje svoje žrtve. Pretvarjajo se namreč, da so vrstniki žrtve, in o njej poskušajo izvedeti čim več podatkov. Poleg tega zapeljejo otroke na pogovor o spolnosti in jih pripravijo na to, da se osebno srečajo. Zato Motl odsvetuje dajanje osebnih podatkov nepoznanim osebam in sprejemanje vabil na zmenek oz. slačenje pred neznanci.

Motl je še pojasnil, da pri spolnem izsiljevanju storilec z zlorabo moči od žrtve zahteva spolne usluge ali denar. V veliko primerih storilec prek videopogovora vzpostavi z žrtvijo zaupen odnos ter jo pripravi do tega, da se sleče. S tem pa jo v nadaljevanju spolno ali denarno izsiljuje.

Ob tem pa je pozval vse, ki se kdaj srečajo s posnetki spolne zlorabe otrok na spletu, naj to nemudoma prijavijo na njihovi spletni strani.