Na današnji dan pred petdesetimi leti je bila na sporedu 13. etapa Dirke po Franciji od Marseilla do Carpentrasa v dolžini 211,5 km. Kolesarje je v veliki vročini čakal Mont Ventoux (1912 m), zastrašujoč vzpon v Provansi, ki je dolg kar 21,8 km s povprečnim naklonom 7,4 odstotka. Že velikokrat je odločal o skupnem zmagovalcu Toura.

29-letni Simpson je vozil za ekipo Peugeot BP Englebert, zelo si je želel približati vodilnemu Rogerju Pingeonu, ki je nato Tour tudi dobil. V peklenski vročini je vzel amfetamine, že pred etapo pa si je v bidon nalil tudi vino. Uspel se je zadržati v skupini vodilnih, nato pa je proti vrhu klanca popustil in se znašel v zasledovalni skupini z minuto zaostanka.

Mehaniku ga ni uspelo prepričati, naj odneha
Kilometer pred vrhom "plešaste gore", ko že zdavnaj ni bilo več sence, peklenska vročina pa je še otežila vožnjo, je začel voziti levo in desno po cesti, nato pa se je zgrudil na tla. Mehanik Harry Hall ga je skušal prepričati, da nima več smisla nadaljevati, saj je popolnoma izčrpan. Simpson se je nekako še uspel spraviti nazaj na kolo in dejal je, da gre do konca. Zmogel je še približno 450 metrov, nato pa so ga gledalci zadržali, da ni padel na tla kot pokošen.

Takoj je prišla zdravniška ekipa, hitro so prinesli tudi kisikovo masko, 40 minut zatem so ga s policijskim helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Avignon. Ob 17.40 so ga zdravniki razglasili za mrtvega. Odpovedalo mu je srce. V žepu dresa so našli dve prazni steklenički amfetaminov z napisom "tonedron". O jemanju nedovoljenih poživil je prvi poročal Daily Mail 31. julija 1967.

Naslednji dan kolesarji niso želeli štartati 14. etape. Odvozili so jo v počasnem ritmu, zmago pa je slavil Britanec Barry Hoban, čeprav so mnogi menili, da bi moral zmagati Simpsonov največji prijatelj Vin Denson.

Prvi Britanec v rumeni majici
Simpson je bil izvrsten kolesar. Kariero je začel na velodromu, kjer je leta 1956 na olimpijskih igrah v Melbournu tudi osvojil bronasto medaljo v moštvenem zasledovanju.

Leta 1960 je debitiral na Dirki po Franciji in leto zatem že dobil prestižno Dirko po Flandriji. Leta 1962 je na Dirki po Franciji oblekel rumeno majico po prvi gorski etapi, ki je prečkala znameniti prelaz Tourmalet. Postal je prvi Britanec, ki je oblekel najprestižnejšo majico v kolesarstvu. Izgubil jo je naslednji dan na kronometru. V Pariz je pripeljal na šestem mestu, zaostal je 17 minut in devet sekund za zmagovalcem Jacquesom Anquetilom.

Svetovni prvak v San Sebastianu
Največji uspeh je dosegel 5. septembra 1965 v San Sebastianu, ko je postal svetovni prvak na cestni dirki (267,4 km). Dva kroga in pol pred koncem sta pobegnila Simpson in Rudi Altig. Nemcu je v zadnjem kilometru zmanjkalo moči in Simpson je s silovitim sprintom zmagal za tri dolžine kolesa.

Leta 1966 je bil med glavnimi favoriti Toura, a pri spustu s prelaza Galibier v Alpah ga je zadel motorist. Zaradi poškodbe roke je moral naslednji dan odstopiti.

Veliki cilj stopničke v Parizu
Veliki cilj leta 1967 je bil Tour, marca pa je dobil dirko Pariz-Nica, potem ko je bil v skupini, ki si je v pobegu nabrala kar 20 minut prednosti in njegov moštveni kolega Eddy Merckx tega ni več uspel nadomestiti na gorskih etapah.

Za Dirko po Franciji je načrtoval stopničke v Parizu. V osmi profesionalni sezoni si je želel zagotoviti novo močno pogodbo, ki bi mu zagotavljala mirno življenje po koncu kariere. Na uvodnem prologu je zasedel 13. mesto, po prvem tednu pa je bil šesti. V Alpah je imel želodčne težave in izgubil je nekaj minut, saj ni mogel normalno jesti. Pred ključno etapo prek "velikana Provanse" mu je menedžer Daniel Dousset svetoval, naj se zbere, saj se mu zmagovalni oder v Parizu vse bolj izmika.

Španec Cepeda umrl leta 1935
Na Touru je leta 1935 Španec Francesco Cepeda izgubil življenje po padcu v sotesko nedaleč od Bourg d'Oisansa. Dva sta jo odnesla malce bolje. Leta 1951 se je Nizozemec Wim Van Est hudo poškodoval po padcu na spustu s prelaza Aubisque. Leta 1960 je Francoz Roger Riviere na poti proti zmagi padel v globel, ko je prečkal prelaz Perjuret. Zlomil si je medenico, kar je pomenilo konec njegove kariere.

Pred 22 leti umrl olimpijski prvak Casartelli
Zadnji črni dan na Touru se je zgodil 18. julija 1995. Italijanski kolesar Fabio Casartelli iz moštva Motorola se je smrtno ponesrečil na 15. etapi. Na spustu s prelaza Portet-d'Aspet v Pirenejih, približno po 34 kilometrih etape, je padel in se z glavo zaletel v robnik. Zelo hudo si je poškodoval glavo in med helikopterskim prevozom v bolnišnico v Tarbesu je umrl. Dolgoletni glavni zdravnik Toura Gerard Porte je izjavil, da je skrajni čas za uvedbo čelad na največjih kolesarskih dirkah. Čelada bi mu zelo verjetno rešila življenje.

25-letni Casartelli je največji uspeh v karieri dosegel leta 1992, ko je v Barceloni osvojil zlato olimpijsko medaljo na cestni dirki.