Pinter je v skoraj šestih desetletjih ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog in v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike. V hrvaškem Bjelovarju rojenega Pinterja sta poklicna pot in študij farmacije vodila po prestolnicah nekdanje Jugoslavije, od Ljubljane, Sarajeva in Zagreba do Beograda. Povsod je vzporedno veliko časa posvečal fotografiji

Skozi leta je redno spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal. Med letoma 1969 in 1981 se je redno uvrščal med deset najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Vseskozi je bil aktiven član fotoklubov.

Z železarskimi motivi do enega ključnih obdobij
Na pobudo mestnega muzeja v Sisku je leta 1966 začel fotografirati železarske motive in tako snovati opus, ki z današnjega stališča predstavlja eno ključnih obdobij njegovega ustvarjanja. V naslednjih letih je obiskal skoraj vse železarne v nekdanji državi. Čeprav zase pravi, da je realist, ki mu je resničnost vselej izhodišče, so ga železarski motivi vodili k abstrakciji.

V iskanju različnih pogledov na resničnost
Pinterja so v slovenskem prostoru očarale premišljene kompozicije in bogastvo tonov na fotografijah Slavka Smoleja. Vendarle so se njegova videnja v fotografiji vse bolj oddaljevala od dokumentarnega pristopa - mnogo pomembnejše so bile zanj likovne obravnave in iskanje načinov umetniškega abstrahiranja resničnosti. Njegova iskanja so bila pogosto blizu slikarskemu raziskovanju. Tako so vseprisotni atributi njegove fotografije ekspresivnost in lirika, chiaroscuro in grafika.

Ustalitev v slovenski prestolnici
Ni naključje, da je leta 1970, ko se je odločil za delo v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Ljubljani in se tu ustalil s svojo družino, začel obiskovati ateljeje znanih slovenskih likovnih umetnikov. Istega leta mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naslov AFIAP (Artist FIAP), pet let kasneje pa še naslov EFIAP (Excellence FIAP).

Povezanost s svetom književnosti
Leta 1984 je začel svoje fotografije objavljati v samostojnih knjižnih monografijah. Samostojno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani je imel leta 1990. Po tem letu je tedensko portretiral književnike za Književne liste, prilogo časopisa Delo.

Tihomir Pinter se je po upokojitvi leta 1991 še intenzivneje posvečal portretiranju likovnikov in literatov, od leta 1994 tudi skladateljev. Leto kasneje je začel delo nadgrajevati s studijskimi portreti tudi v lastnem fotografskem ateljeju.