Guggenheimov muzej je zavrnil prošnjo predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi mu za zasebne prostore v Beli hiši posodil van Goghovo sliko, a mu je v nadomestilo ponudil straniščno školjko iz čistega zlata, ki je v muzeju od predlani.

Donald Trump je muzeju poslal prošnjo za začasno izposojo slike Vincenta van Gogha iz leta 1888, na kateri je upodobljen moški, ki se s psom sprehaja po zasneženi pokrajini francoskega Arlesa. Vendar je kuratorka muzeja Nancy Spector predsednikovo prošnjo zavrnila, a mu je ponudila alternativno umetnino. V Guggenheimu se namreč od predlani ponašajo s straniščno školjko iz čistega 18-karatnega zlata, ki jo je ustvaril Maurizio Cattelan in jo pomenljivo poimenoval America. Umetnina je namreč nastala kot satirično opozorilo na pretirano bogastvo nekaterih v ZDA.

Straniščna školjka je bila v Guggenheimu razstavljena leto dni in na voljo za uporabo pripadnikom obeh spolov. Takrat je kuratorka Katherine Brinson pojasnila: "Pred vrati bomo imeli varnostnika. Ampak to bo za naše obiskovalce vseeno zasebna, individualna izkušnja. S tem umetniškim delom bodo lahko imeli izjemno intimno in nenavadno srečanje."

Za zdaj nobenega odziva iz Bele hiše
Zdaj je razstava že zaprta in tako je školjka na voljo, da jo lahko muzej posodi predsedniškemu paru. In tudi Cattelan ne nasprotuje temu, da bi jo po novem razstavili v Beli hiši za daljše obdobje, še poroča Washington Post.

"America je zelo dragocena, ampak krhka, zato smo pripravljeni priskrbeti vsa navodila za namestitev in nego v Beli hiši," je še zapisala kuratorka Nancy Spector v svojem sporočilu. Guggenheimova predstavnica Sarah Eaton je za Washington Post povedala, da se Bela hiša ni odzvala na njihovo ponudbo z začetka preteklega tedna.

Sicer gre za precej uveljavljeno navado, da si ameriški predsedniški pari sposodijo znane umetnine za olepšanje Ovalne pisarne, svojih zasebnih ali drugih prostorov Bele hiše. Tako sta si na primer Kennedyjeva od Smithsonove ustanove sposodila Kadilca Eugèna Delacroixa, Obamova, ki imata raje abstraktno umetnost, pa sta si sposodila dela Marka Rothka in Jasperja Johnsa.

Padli papež in moleči Hitler
Maurizio Cattelan (1960) je znan po svojem "disruptivnem" pristopu k umetnosti (pogosto se giblje tudi onkraj meja zakonitega), ustvarja skulpture s pogosto močnim učinkom na gledalca. Njegovo najbolj znano delo je La nona ora (Deveta ura) iz leta 1999, s katerim je prikazal na tleh ležečega papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Naslov se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Znan je tudi njegov kip Adolfa Hitlerja, ki kleče moli. Skulptura je pred leti, ko je bila na ogled v varšavskem getu, sprožila veliko polemik, umetnik pa je z njim želel v ljudeh vzbuditi razmislek o zlu.

Cattelan, ki je v revščini odraščal v Padovi, je ob stvaritvi Americe na novinarsko vprašanje, ali je njegova nova umetnina komentar prepada med premožnimi in revnimi v sodobnem svetu, odvrnil: "Rojen sem bil v okolju, ki me je, kako bi temu rekel, prisililo v razmislek o teh stvareh. A ni moje delo, da ljudem razlagam, kaj posamezno delo pomeni. Mislim pa, da bodo v tej inštalaciji najbrž videli pomen."

Umetnik sicer ni razkril, koliko ga je stalo zlato za izdelavo Americe, vendar se ocene gibljejo okoli milijona dolarjev.