Od glasbenika, ki je svojo pot začel s preigravanjem priredb po ulicah, do glasbenika, čigar koncerti – seveda na nogometnih stadionih – so razprodani v nekaj minutah. Tako je bilo tudi v Glasgowu, kjer so po neverjetno hitro razprodanem prvem večeru organizatorji dodali še dva, za katera so vstopnice ravno tako pošle v rekordnem času.

Stadion je vrata odprl ob petih popoldne in že takrat so množice na čisto britanski način pridno stale v vrstah in čakale, da se začne boj za najboljša stojišča v parterju. A na Sheerana je bilo treba še malenkost počakati, saj sta občinstvo najprej ogrevala Jamie Lawson, nato pa še Anne Marie.

Če se pri nas rado zgodi, da se na koncertih velikokrat zamuja tudi po več kot uro, si v Veliki Britaniji tega ne privoščijo in vse poteka kot po maslu – od odprtja vrat in nastopa predskupin do glavnega izvajalca. Tako je Sheeran na oder stopil celo nekaj minut pred predvideno časovnico.

Stadion je bil precej strožje varovan, kot smo vajeni pri nas. Morda gre za posledico lanskega tragičnega napada po koncertu Ariane Grande v Manchestru ali pa zgolj za britansko previdnost. Tako je bilo okrog stadiona kar nekaj policistov na konjih in motorjih, notranjost stadiona pa je bila preplavljena z varnostniki in oboroženimi policisti v živorumenih brezrokavnikih.

Večina skladb z zadnjega albuma
Občinstvu je takoj postregel z uspešnico z zadnjega albuma ÷ (Divide) Castle on the Hill, ki pa v nasprotju s pričakovanji občinstva na tribunah ni dvignila na noge. Morda gre za britansko zadržanost, morda pa tudi za to, da je Sheeran vseeno na odru ves čas sam in koncert morda ni tako zelo atraktiven, kot so tisti, kjer na odru stoji celotna zasedba. Še vedno se namreč drži korenin in vso glasbo na koncertih s pomočjo loop pedala ustvarja sam. "Vse, kar boste nocoj slišali, je v živo in ustvarjeno s pomočjo naprave, ki stoji ob mojih nogah," je takoj po prvi skladbi razložil zbranim in s tem razbil morebitne dvome, da uporablja vnaprej posnete glasbo in vokale.

Sledila je še ena skladba z najnovejšega albuma, in sicer Eraser, nato pa je izbral tisto, ki ga je pred leti izstrelila med zvezde. S The A Team se je tako poklonil svojim začetkom in se spomnil tudi enega prvih koncertov v največjem škotskem mestu, ki se ga pred leti ni udeležilo niti sto ljudi.

Šal na svoj račun se ni branil in tako je med spodbujanjem občinstva k sodelovanju dejal, da je na prvem izmed treh koncertnih večerov v Hampden Parku 98 odstotkov ljudi, ki sodelujejo, in dva odstotka, ki ne. "Prvi odstotek so fantje, ki so jih v udeležbo na današnjem koncertu prisilila dekleta, drugi odstotek pa so super očki, ki so svoje otroke varno pripeljali na koncert in so zdaj obsojeni tudi na poslušanje. Občudujem tako prve kot druge, a morda vseeno za odtenek bolj druge, saj je bil takšen tudi moj oče, ki me je kot otroka vozil na koncerte in spodbujal mojo ljubezen do glasbe."

Želja po sodelovanju občinstva
"Prosim vas, da na današnjem koncertu pojete prav vsi," je nadaljeval. "Oditi morate z bolečim grlom, saj je to znak, da ste resnično uživali. Če poznate besedilo, se derite to, če ga ne poznate, se derite nekaj popolnoma tretjega. Važno je, da se derete in uživate."

Stari uspešnici je sledila kombinacija Don't in New Man, nato pa Dive, Bloodstream in Happier. Pri zabavanju zbranih ni imel veliko manevrskega prostora, saj se je moral večino časa vseeno ukvarjati z vokali in glasbeno spremljavo, je pa večkrat poudaril, kako zanimivo je, da je večer, on pa bo skorajda do konca koncerta lahko jasno razločil obraze, ki jih sicer drugje, kjer se občutno hitreje stemni, ne more.

"Vi ste najboljše občinstvo"
"Tisti, ki pogosto hodite na koncerte, veste, da glasbeniki vedno rečemo, da ste najboljše občinstvo te turneje. Hkrati pa se zavedate tudi tega, da to rečemo čisto vsak večer v popolnoma drugih mestih. A danes to lahko rečem čisto iskreno, saj sem v Glasgowu in tukaj zelo dobro veste, kako se zabavati." Njegove besede so naletele na glasno navdušenje in tudi tokrat je bilo spregledano, da najverjetneje, kot vsi drugi glasbeniki, to izreče povsod.

V občinstvu je bilo mogoče opaziti precejšnje število otrok. Morda smo pričakovali bolj deklice, a nas je na stadionu pričakalo presenečenje, saj je bilo na koncertu tudi kar nekaj dečkov in fantov. Od odraslih je v veliki večini prevladovala ženska populacija – najstnice v spremstvu staršev in odrasle ženske, ki so koncert izkoristile za druženje s prijateljicami, ki so ga v kar nekaj primerih pospremile tudi s pretiranim popivanjem, kar je bilo več kot očitno že zgodaj popoldne, dolgo pred začetkom glasbenega večera.

Zvezdnik, ki je na prstancu ponosno razkazoval zaročni prstan – če se spomnimo, je po zaroki poudaril, da bi si želel, da bi se za to odločalo več moških – je v repertoar umestil uravnoteženo kombinacijo klasičnih balad in tistih skladb, ki občinstvo vsaj malenkost dvignejo na noge – kolikor je to pač mogoče zgolj ob kitari in enem vokalu.

Brez zaroke ni šlo
Zbrani so že skorajda nestrpno pričakovali ene najbolj znanih skladb, ki so se na repertoarju zvrstile kar druga za drugo – prva je bila Thinking Out Loud, sledila je kombinacija One in Photograph, nato pa še ena največjih skladb zadnjega leta, ki je po priljubljenosti že skorajda prehitela Thinking Out Loud, saj je Sheeran posnel tudi dve njeni nadgradnji – pri prvi je pri Perfect sodeloval z Beyonce, pri drugi pa z Andreo Bocellijem.

In tako se je ob najbolj pričakovani skladbi tudi vsaj enkrat zgodilo točno tisto, kar bi na koncertu Sheerana pričakovali. Na delu tribune pod nami je v nekem trenutku kljub izredno počasni glasbi množica vstala, začela vzklikati in na plano potegnila vse mogoče mobilne naprave. Eden izmed udeležencev je med skladbo Perfect svojo izbranko zaprosil za roko.

Vzkliki so bili vseeno premalo glasni in do kar precej oddaljenega odra na igrišču niso prišli, zato je Sheeran mirno nadaljeval in postregel še z Nancy Mulligan in Sing. Ravno zadnja skladba je bila tista, ki je (skorajda že ob koncu koncerta) uspela celoten stadion dvigniti na noge, takoj po njej pa se je glasbenik na kratko poslovil za prvi in edini premor.

Po glasnih vzklikih se je, oblečen v majico škotskega nogometnega moštva, le vrnil na oder. In tudi popolnoma pričakovano, saj oboževalci do tistega trenutka še niso slišali radijske uspešnice Shape of You. Sledila ji je zadnja skladba You Need Me, I Don't Need You (ki je bila morda malenkost nenavadna izbira) in Sheeran se je dokončno poslovil.

A ne za dolgo, saj sta ga v naslednjih dneh na isti lokaciji čakala še dva koncerta. Najbližje nam se bo britanski glasbenik ustavil na Dunaju, in sicer 7. in 8. avgusta.