Obiskovalca Muzeja Serralves so odpeljali v bolnišnico, po navedbah galerije pa je njegovo stanje dobro in se bo kmalu vrnil domov. Med ogledom razstave je padel v 2,5 metra globoko odprtino v tleh oz., kot poroča portal Art Newspaper, ni jasno, ali je padel vanjo ali ob njej. Luknja je del instalacije Spust v vice iz leta 1992, ki sestoji iz kubusu podobne konstrukcije s črno okroglo odprtino v sredini tal. Rob luknje je prekrit s črnimi pigmenti, s čimer je ustvarjen vtis brezna brez dna.

Po besedah predstavnika muzeja je poškodovani obiskovalec dobro in se bo kmalu lahko vrnil domov. Dodal je, da so v muzeju upoštevali varnostni protokol in mesto z luknjo ustrezno označili, v instalaciji pa je bilo ves čas tudi muzejsko osebje. Razstava z naslovom Anish Kapoor: dela, misli, eksperimenti, ki bo sicer odprta do 6. januarja prihodnje leto, je te dni začasno zaprla vrata, da bi ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Vendar v muzeju upajo, da bo odprta že v nekaj dneh. Po poročanju časnika Publico je poškodovanec približno 60 let star Italijan.

V medprostorju snovi
Kapoor, v Londonu živeči umetnik indijskih korenin, se skozi celoten opus posveča preverjanju naše percepcije resničnega, prisotnosti snovi in njene odsotnosti. Na začetku osemdesetih let 20. stoletja je nase opozoril s serijo biomorfnih skulptur iz klasičnih kiparskih materialov, kot so granit, apnenec, marmor in mavec. Šlo je za preproste forme, ki so se prekrite s pigmentom v prahu enigmatično dvigale iz galerijskih sten in tal. Gledalec je bil na ta način postavljen pred nenavadne organske in arhitekturne forme čiste barve, ki so se izmikale otipljivosti, čvrstosti in jasno določljivim mejam. Ob bolj klasičnih kiparskih materialih je Kapoor pozneje posegel tudi po vosku, zrcalu in silikonu. Kljub poigravanju z različni materiali, pa ohranil isti vsebinski fokus – se pravi odnos subjekta ter objekta do zunanjega prostora in svoje lastne notranjosti.

Navzven in navznoter
Njegove skulpture manjših ali velikanskih dimenzij ustvarjajo vtis nenehnega premikanja in razdvojitve meja percepcije odnosa med subjektom in objektom. Njegove instalacije ne mirujejo, ampak se odpirajo v dve nasprotni smeri – na eni strani kipijo navzven, obenem pa se umikajo navznoter, in podobno protislovna so občutja, ki jih vzbujajo pri gledalcu; ob njegovih delih občutijo napetost, nemir in strah, obenem pa zadovoljstvo in užitek.

Kipar se je rodil leta 1954 v Mumbaju (tedaj Bombaj), leta 1973 pa se zaradi študija umetnosti preselil v Veliko Britanijo, kjer še danes živi in ustvarja. Kapoorjeva dela razstavljajo v najpomembnejših ustanovah po svetu, njegove monumentalne plastike pa so vključene tudi v javne prostore.