Na male zaslone prihaja septembra serija, ki spet spreminja naš pogled na naravo in dviguje merila vrhunske televizijske produkcije, predvsem pa opozarja na problematično stanje, v katerega smo pahnili naš planet.

Morja in oceani že od antike burijo domišljijo človeštva. Za prvo veliko navtično delo velja Homerjeva Odiseja, v kateri morje nastopa kot mesto grozečih nevarnosti. Neznanost morja je bila v navdih Julesu Vernu, ki je kapitana Nema poslal v boj z orjaškim lignjem v brezčasni pustolovščini 20.000 milj pod morjem. Ernest Hemingway in Herman Melville v klasikah Starec in morje ter Moby Dick merita človeško voljo in moč proti presenetljivo mogočnim naseljencem globočin. Morje iz mitov, drugače kot morje z razglednic, nastopa kot simbol neukrotljivega, neznanega, nepredstavljivo orjaškega ekosistema.

Kako naj običajni človek spozna to veliko neznanko Zemlje? David Attenborough novo sezono serije Sinji planet (2017) odpre v slavnostnem tonu. "Oceani, na videz neskončni, v nas vzbujajo osuplost, pa tudi strah. Tvorijo največji, a najslabše raziskan ekosistem. Z revolucionarno tehnologijo lahko vstopamo v nove svetove. Pogledamo lahko v vedenja planeta na načine, ki so bili še za prejšnjo generacijo nepredstavljivi."
Ocean zaradi znanstveno-tehnološkega napredka ni več takšna neznanka, kot je bila v klasičnem leposlovju. Serija občutno odpravlja neznanje, spreminja stereotipe in kljubuje zdravorazumskim predstavam o naravi. Prav tako je utrla pot novim znanstvenim raziskavam – na njene teme je bilo objavljenih že več kot deset izvirnih znanstvenih člankov.

Naravno gledališče
Attenborough, ki že od 50. let dalje sodeluje z BBC-jem, je naravoslovno dokumentaristiko, morda enega najbolj priljubljenih televizijskih žanrov, privedel do stopnje estetske dovršenosti.

Ob obeh sezonah Sinjega planeta, podobno kot ob obeh sezonah Planeta Zemlja(Planet Earth, 2006/2016), je težko ostati ravnodušen. Čeprav gre "le" za dokumentarno tv-serijo, žanr, na katerega marsikdo gleda zviška, v rokah BBC-jeve ekipe dobi lastnosti imenitne zgodbe. Gre za delo, ki stavi na umetnost odličnega pripovedovanja, upošteva zahteve dramaturškega loka in zapovedi številnih žanrov. V njenem prepletanju fikcije in dokumentarnosti je tudi neka posebna umetelnost. Avtorji obvladajo svet drame, spretno preigravajo prvine napetega trilerja, detektivke, slapsticka, romantične komedije in družinske tragedije. Narava je vesolje zgodb.

Čeprav narava nima smisla za humor, ga Attenborough v njej nedvomno išče in najde. Ne le človeški svet, narava je karneval, gromozansko gledališče. Živali nastopajo v vlogah, se šopirijo pred tekmeci, igrajo družabne igre, se pogovarjajo in si lažejo, denimo v slavnih primerih živalske mimikrije.

Posnetki v gledalcu vzbujajo čudenje in ga presenečajo, imajo nadih čarobnega. Občasno zaidejo v sentimentalnost, a večinoma ohranjajo znanstveni pogled na planet. Serija naravo predstavi kot kraljestvo naključnosti, ki je večkrat kruto kot prizanesljivo.

Vpliv na znanost in okolje
Nova sezona je zastavljena kot deklaracija o problematičnem stanju planeta. Spremlja jo množična kampanja proti plastiki v oceanih, tej temi je namenjena celotna 7. epizoda. Avtorji se hvalijo, da je z ekološkimi poudarki že povzročila politične spremembe. Britanska premierka Theresa May je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu ob obisku Kitajske podarila škatlo DVD-jev Sinjega planeta in ga spodbudila k zavezi glede redukcije plastike. Na Kitajskem, kjer naj bi se prek petih rek v oceane iztekalo največ plastike v primerjavi z drugimi državami, je serija dosegla izjemno gledanost. 26 milijonov ljudi je gledalo prvo epizodo, okrog 100 milijonov pa je prek spleta sočasno spremljalo drugo, kar je povzročilo občutno upočasnitev kitajskega spleta.

Človek šele odkriva razsežnosti odlaganja plastike na življenje v morju. Plastika je danes že v predelih, ki so najbolj oddaljena od človeških naselij, denimo v okolici Antarktike. Morska bitja, od mikroorganizmov do kitov, skupaj s hrano obedujejo plastične delce in z njimi strupe.

BBC-jeva epika
Veličastne pripovedi terjajo veličastne produkcijske okoliščine. Dokumentarna produkcija ne bi mogla spreminjati našega dojemanja narave, če ne bi imela dostopa do najsodobnejše filmske tehnologije. Za snemanje druge sezone, ki je polna izvirnih in novih posnetkov, so eksperimentirali z vrhunsko snemalno opremo, recimo z brezpilotnimi letalniki, podvodnimi kamerami in mikrofoni. Izumili so številne nove tehnike in zvijače v snemalnih postopkih. Največji izziv je bilo snemanje pod in nad vodo hkrati.

Snemanje je trajalo več kot štiri leta, natančneje, 125 različnih odprav, 6000 ur podvodnega snemanja in 1000 ur snemanja v podmornicah skoraj kilometer pod gladino. O nadstandardni produkciji govori ekipa, ki sestoji iz samih vrhunskih znanstvenikov, mojstrov in strokovnjakov na različnih področjih. Za skladatelja so spet angažirali Hansa Zimmerja, enega najbolj zaposlenih skladateljev v Hollywoodu (Dunkirk, Medzvezdje, Gladiator), ki je v zase značilni dramatični, vzneseni in rahločutni orkestraciji priskrbel skladno podporo vizualijam, katerih namen je osupniti. Celo v glasbi je opazno, da serija želi presenečati z modernimi prijemi. Korak naprej od klasične epske formule, ki jo Zimmer od filma do filma marljivo ponavlja že leta, so namreč naredili z orkestralno priredbo pesmi »Bloom« skupine Radiohead, ki jo je Zimmer preuredil skupaj s pevcem skupine Thomom Yorkom.

Vse to so pečati vrhunske televizije, ki za preživetje in uspeh v sodobni medijski divjini seveda terja epske naložbe in določeno epsko miselnost.