na ogled postavljajo strip, v katerem eden najbolj prepoznavnih slovenskih striparjev Tomaž Lavrič raziskuje resnico za novozaveznimi zgodbami. Strip Tolpa mladega Ješue, poskus povsem ateistične razlage življenja nekega mesije, smo v nadaljevanjih najprej prebirali v Mladini, zdaj pa je v barvah zaživel v treh knjižnih izdajah založbe BUCH.

V stripu se Lavrič vrne v leto 64, kjer se v Palestini zgodovinar Zaharija, goreč pripadnik preganjane judovske verske sekte, zbira pričevanja o življenju božjega izvoljenca iz Galileje. Ob pomoči vina in srebrnikov mu uspe pregovoriti starca Aarona, zadnjo živo pričo dogodkov, da mu razkrije resnično zgodbo o čudodelcu Ješui. A ta ni takšna, kot bi si je želel.

Lavrič, ki je za strip lani prejel nagrado Prešernovega sklada, je za izhodišče vzel pripoved Nove zaveze kot skupka besedil, ki so jih po ustnem izročilu zapisali različni pisci mnogo let po dogodkih, ki jih opisuje, nato pa so jih še stoletja dodajali, odvzemali in prirejali vse do različice latinske Vulgate v začetku 5. stoletja in njene dokončne potrditve na tridentinskem koncilu leta 1546.

Ob tem se vpraša, kaj se je zgodilo v resnici; kakšna bi bila lahko resnična zgodba o življenju Ješue, božjega izvoljenca, začetnika največje svetovne religije, okleščena vraževerja in blodenj, olepšav in pretiravanja, političnih kompromisov in cerkvenih dogem, delo opisujejo v Strip.art.nici BUCH, v sodelovanju s katero so na Ljubljanskem gradu pripravili razstavo.

Tomaž Lavrič se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Študiral je slikarstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Ukvarja se z ilustracijo, politično karikaturo in stripom. Od leta 1987 je ilustrator v reviji Mladina. Njegove stripe lahko spremljamo v več kot 40 izdajah, med temi je najbolj znamenita stripovska pasica Diareja, ki izhaja v Mladini že tri desetletja. Podpisuje tudi stripe Rdeči alarm, Bosanske basni, Ratman, Slepo sonce, Sokol in golobica. Za tuje založbe je ustvaril stripe Dekalog, Evropa, Lomm in Appoline. Strip Tolpa mladega Ješue je v integralni obliki izžel tudi v Franciji pod naslovom Yeshua.

Na Ljubljanskem gradu lahko Lavričevo delo ujamete do 3. decembra.