Tem vzporednicam sledi tudi nova uprizoritev ljubljanske Drame, ki jo je na oder postavil Aleksandar Popovski. Makedonskemu režiserju sicer Čehov, ki ga vsak doživlja po svoje, nikoli ni bil pretirano blizu. Zgodba drame Ivanov po njegovih besedah sega v sedanji čas, saj si tudi danes številni na ramena nalagajo prevelika bremena in se tako kot glavni lik spoprijemajo z izgorelostjo.

Čehov pripoveduje zgodbo o Ivanovu, stalnem članu urada za kmetijsko dejavnost, polnem samopomilovanja, ki se muči s pomenom lastnega obstoja in ima številne življenjske težave. Poročen je z žensko, ki je ne ljubi več in ki je zelo bolna. Poleg depresije ga pestijo tudi težave z denarjem, njegovi uslužbenci mu parajo živce ter uničujejo imetje in ugled. Življenje mu dodatno zaplete ljubezenska zveza s hčerjo bogatih posestnikov.
V ospredje drame postavlja ruski dramatik izostrene medčloveške odnose, slika pa podobo modernega človeka z dilemami, ki jih lahko vsak razume. Liki v drami so osamljeni, kot da bi bili na nekem otoku, vsak se bojuje za denar in preživetje. Ta svet in gomazenje ljudi pa je Čehov, ki je dramo napisal star le 27 let, izrisal z distanco in humorjem, pravi o delu ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor.

Protagonist, ki ni ne dober ne slab
Čehov si je po besedah dramaturginje Darje Dominkuš ves čas prizadeval, da bi občinstvo doumelo, da slika lik, ki ni ne dober ne slab, ki ni srečen v svoji koži, ki se počuti izgorelega, ki nima več volje do življenja in nima več veliko upanja.

Ko se srečata gogoljevska groteska in karikirana komedija
Morda je bila ta mračna pozicija prenaporna za takratno občinstvo, a večji problem je bil, kot še pravi dramaturginja, da se Čehov takrat ni držal ustaljenih žanrskih okvirov, ko sta v gledališču prevladovala vodvil in melodrama. V Ivanovu je združil gogoljevsko groteskno in karikirano komedijo, ki kaže materialistično okolico, kjer je tudi ljubezen kupoprodajna pogodba, ter melodramo s primesmi tragedije.

Sedem različic Ivanova
Čehov je dramo v štirih dejanjih napisal leta 1887 samo v desetih dneh po nagovarjanju lastnika moskovskega Ruskega dramatičnega gledališča. Vendar s predstavo niso bili zadovoljni niti Čehov niti občinstvo in del kritike. Dramatik je besedilo ves čas spreminjal, zato je ohranjenih kar sedem različic drame, uveljavila pa se je tista, ki jo je končal dve leti pozneje za sanktpeterburško uprizoritev.

Pod bliščem uglajenih salonov 19. stoletja
Nova uprizoritev je nastala po novem prevodu Tatjane Stanič, ki je skušala pogledati pod blišč konvencij 19. stoletja, kakšni so bili v resnici odnosi med ljudmi, in preveriti, ali je Čehov res samo poudarjeno poetičen avtor. "Izkazalo se je, da so pod konvencionalnostjo nazivov, vljudnosti in konverzacije salonskega tipa odnosi pošastni in strašno okrutni, in to sem poskušala prinesti na plano tako, da sem se izogibala poetizaciji," pove prevajalka.

V uprizoritvi nastopajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, Timon Šturbej, Jurij Zrnec, Maruša Majer, Saša Pavček, Rok Vihar, Matija Rozman, Valter Dragan, Zvone Hribar in Vanja Plut. Scenografija je delo Mete Hočevar, kostumografijo podpisuje Barbara Podlogar, glasbo Marjan Nečak.