Sorodna novica Oskarji: s po desetimi nominacijami boj vodita Roma in Najljubša

Never Look Away (oziroma v nemškem izvirniku Werk ohne Autor) se je sprva decembra uvrstil na seznam devetih kandidatov za tujejezičnega oskarja. Po včerajšnji razglasitvi nominacij je znano, da se je zavihtel tudi na končni seznam petih nominirancev za tujejezičnega oskarja, ob tem pa je nominiran še za najboljšo fotografijo.

Odraščanje v nacizmu in poznejši prebeg na Zahod
V filmu, ki ga je režiral Florian Henckel von Donnersmarck, sledimo epski zgodbi slikarja - imenovanega sicer Kurt Barnert -, ki po odraščanju pod nacističnim režimom prve uspehe žanje v Nemški demokratični republiki, nato pa prebegne v Zvezno republiko Nemčijo, da bi tam začel znova. Filmska zgodba deloma temelji na življenju slikarja Gerharda Richterja, vendar se je ta, ko je film prišel lani oktobra v nemške kinematografe, hitro distanciral od njega.

86-letni umetnik si celotnega filma "iz praktičnih razlogov" ni pogledal ("Pri svojih letih se ne morem prebiti skozi tri ure in pol trajajoči film."), je takrat povedal za Nemško tiskovno agencijo DPA. Vendar meni, da je dobil vtis o filmu, ki je po njegovem pretirano zastavljen kot triler, zadostoval ogled napovednika, ki mu ga je pokazal režiser.

"Zagotovil mi je, da bo spoštoval moje želje."
Ameriška revija The New Yorker je v izdaji, ki je izšla pred razglasitvijo oskarjevskih nominacij, objavila profil Floriana Henckla von Donnersmarcka, v katerem je Richter še zaostril kritiko režiserja. Članek podrobno opisuje, kako se je Richter še pred začetkom snemanja večkrat sešel z režiserjem in se z njim pogovarjal o svojem življenju. Režiser trdi, da je Richterju dal v branje dele scenarija in da so mu bili všeč. Slikar naj bi mu ponudil celo, da posebej za film naslika nekaj del.

Vendar je slikarjeva različica dogajanja drugačna. "[...] kmalu po prvem ali drugem obisku sem mu jasno povedal, da ne bom odobril filma o Gerhardu Richterju," beremo v izjavi, ki jo je zapisal na prošnjo revije The New Yorker. "Predlagal sem tudi, da bi lahko imel protagonist kak drug poklic, kot na primer pisatelj ali glasbenik, saj za družinsko zgodovino, ki jo je hotel povedati, ni nujno potreboval slikarja. Vse te možnosti je pustil odprte, jaz pa sem mu dal pisno izjavo, ali nekaj takega, da mu izrecno ni dovoljeno uporabiti ali objaviti mojega imena ali katere izmed mojih slik. Zagotovil mi je, da bo spoštoval moje želje."

Richter meni, da ga je režiser izdal: "V resnici je storil vse, da bi povezal moje ime s svojim filmom, in mediji so mu pomagali po svojih najboljših močeh. Na srečo so najpomembnejši tukajšnji časopisi njegov zvarek recenzirali precej skeptično in kritično. Kljub temu mu je uspelo zlorabiti in grobo izkriviti mojo biografijo! Ne želim govoriti več o tem,” je za revijo zapisal Richter, ki je eden najdražje prodajanih živečih umetnikov.

"Morda je film namenjen vsem, razen njemu."
Režiser pa je bil presenečen nad tem odzivom, kljub temu pa je izrazil "razumevanje": "Če si zamišljam, da bi nekdo vzel mojo življenjsko zgodbo in jo predelal, bi lahko bilo superboleče, ker bi bilo tako blizu tem bolečim poglavjem mojega življenja, ali pa bi bilo boleče, ker ne bi bilo dovolj blizu," se je za The New Yorker odzval režiser.

Dodal je še, da je Richterjeva zgodba kompleksna in težavna ter da ga pravzaprav ne more kriviti, ker je želel, da bi bilo njeno pripovedovanje pod njegovim nadzorom. "Morda je film namenjen vsem, razen njemu," je Henckel von Donnersmarck posledično prišel do precej prevzetnega sklepa.