Pred nekaj meseci je v industrijski coni na Viču zaživela picerija, ki je kaj kmalu, tako po zaslugi ustnega izročila kot objav na družbenih omrežjih, predvsem Instagramu ‒ v uvodu omenjeni dobro premišljeni interier je namreč zelo fotogeničen ‒ postala trendovsko zbirališče tako "lokalcev" kot številnejših družb in družin ter tistih, ki tja pridejo zgolj na malico, pijačo, prigrizek ali kar na poslovno kosilo. Ne po naključju: v ozadju Trappe deluje izkušena ekipa, ki že nekaj let vodi ljubljansko zgodbo o uspehu, imenovano Luda.

Kljub razlikam med lokaloma ‒ Trappa je kot picerija namenjena širšemu "občinstvu", Luda pa tako po velikosti kot ponudbi deluje bolj butično ‒ pristop ostaja podoben: skrbno pripravljene jedi, prijazne cene, skrb za standard, pojasnjuje naš sogovornik Luka Nagode, polovica tandema na čelu obeh (kmalu treh, saj že naslednji teden vrata odpira še Trappina "mlajša in manjša sestra" Trappica, ulična prodajalna manjših različic pice iz trappe na Rimski ulici) lokalov, ki ga sestavljata s partnerko Urško Dvoraček.

Vaša "paradna disciplina" so ta hip izjemno priljubljene pice iz kislega testa ... V Ljubljani je že kar nekaj podobne ponudbe, je prostora na trgu dovolj za vse?
Menimo, da je prostora za tiste, ki bodo ponujali boljše pice, več kot dovolj. Pica je povsod ena izmed najpriljubljenejših jedi in v Ljubljani ni nič drugače. Dobre ljubljanske picerije tudi sami obiskujemo in cenimo: to so Fetiche bar, 5‒6kg in Verace.

Lokacija na Koprski na prvi pogled ni ravno raj za trendovski lokal, a se zdi, da je Trappa v kratkem času delovanja to že postala ... Morda prav zato, ker je v nasprotju z drugimi gostinci s podobno ponudbo odmaknjena od mestnega središča in je zato zavita v tančico skrivnostnosti?
Večina Ljubljančanov ne živi v centru, res pa je obisk novih lokalov vedno malce skrivnosten (smeh). Lokacijo smo izbrali zaradi velikega parkirišča, ki je pred Trappo. Menimo, da je obisk picerije največkrat nenačrtovan oz. spontan, zato je možnost enostavnega dostopa z avtomobilom pomemben del izkušnje. Tudi postaja LPP-ja je tako rekoč pred Trappo, s kolesom si pa itak hitro po mestu. To, da postajamo trendovski lokal, nas zelo veseli.

Sorodna novica Luda - nova ljubljanska uspešnica: moderne jedi na babičinih krožnikih

Pod vašim vodstvom deluje ena najbolj priznanih restavracij v Ljubljani, Luda. So vam izkušnje koristile pri postavitvi novega lokala ali je bilo treba pri piceriji, ki je namenjena širši publiki, zaviti v popolnoma novo smer?
Hvala za kompliment. Seveda, izkušnje in kilometrina so ključne pri postavljanju novih lokalov, tudi partner v Trappi je izkušen ljubljanski gostinec. Smo pa pri ustvarjanju Trappe imeli v mislih potrebe občinstva/gostov in zato naredili koncept z gostom v središču. Pri Ludi sva sledila zgolj notranjim vzgibom in naredila koncept zase, z željo "prekuhati" in ustvariti čim več različnih jedi. Sicer pa pristop ostaja podoben ‒ skrbno pripravljene jedi, prijazne cene, skrb za standard.

Je dejstvo, da je bila na tej lokaciji prej že picerija, vaše delo v smislu prenove interierja olajšalo ali vas je v resnici omejevalo? Prvi del lokala je bolj "barski", drugi bolj klasično "gostilniški", denimo ...
Prejšnji lokal smo povečali na širino celotne stavbe, ohranili pa smo zgolj umestitev točilnega pulta. Lokal je razdeljen v dva dela, z barskim delom in ponudbo tapasov želimo privabiti tudi goste, ki iščejo prijeten prostor za pogovor in neobvezen prigrizek.

Kaj so bila glavna vodila pri prenovi oz. zasnovi interierja? Morda je najbolj opazen element "slečen" videz sten in stropa, a je prostor z detajli kljub temu dovolj "zmehčan", da se v njem počutimo domače ...
Interier je delo industrijske oblikovalke Nuše Jelenec in zopet ji je uspelo zadovoljiti naša pričakovanja in slediti našim zamislim. Želeli smo prijeten, optimističen in veder prostor, ki ne zahteva preveč od gostov, je topel ter ima pozitivne vibracije. Tako kot pica. Nismo želeli zabrisati dejstva, da se nahajamo v industrijsko-poslovni coni (zato "slečen" videz), smo pa ambient načrtovali z mislijo na dolgoročno delovanje, zato smo se namerno izognili večini priljubljenih prijemov pri oblikovanju lokalov, saj prehitro zastarajo, ker so pač trendovski. Zato nas najbolj veseli, da lokal ni vezan na sezonske oblikovalske trende, kljub temu da brez dvoma deluje sodobno. Naš ambient bi enako funkcioniral pred 10 leti in verjamemo, da bo čez 10 let še vedno aktualen ‒ to pomeni, da gre za dober interier, ki postane brezčasen.

Ste družinam prijazen lokal, pravite, kar je opaziti tudi pri sami ureditvi ... za najmlajše, pa tudi starejše, je gotovo zanimiv tudi proces nastajanja pic, ki si ga lahko ogledajo čisto od blizu. Kako to, da ste se ga odločili pustiti vsem na očem?
Peč in picopekov pult sta srce vsake picerije in to smo želeli izpostaviti, saj so pice ročno delo in zato odvisne od obrtne spretnosti picopeka. Želimo, da gostje z odprto kuhinjo začutijo, da za njihovo pico stoji proces in ljudje, ki ga opravijo. Ker imamo tudi sami družine, razumemo, kako pomembno je, da se otroci med obiskom lokalov lahko za nekaj ključnih trenutkov zamotijo tudi izza mize ali brez telefonov v rokah. Pri družinam prijaznih lokalih je parkirišče zopet ključnega pomena.

Fotografije v galeriji: Rok Berglez