Z informativnim poslovanjem največje zdravstvene ustanove v državi se je seznanil svet zavoda, ki po besedah predsednika Jožeta Golobiča ugotavlja, da bi bilo poslovanje vedno lahko boljše, je pa generalni direktor Aleš Šabeder po njihovi oceni lani opravil dobro delo.

"Ustvarili smo dobrih 525 milijonov evrov prihodka od realizacije delovnega programa in 10 milijonov evrov manjšo izgubo kot leto poprej," je poudaril Šabeder in spomnil, da je izguba kliničnega centra v letu 2017 znašala 33,5 milijona evrov. Po prejemu skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna pa so na papirju nato imeli 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

"Nismo dosegli planskih ciljev, ki so znašali dobrih 15 milijonov evrov izgube, predvsem ker nismo dobili plačanega vsega realiziranega programa in ker ni bil v celoti pokrit strošek dviga plač zaradi sistemskih ukrepov iz leta 2017," je še pojasnil Šabeder. Za višjo izgubo od predvidene je kriv tudi dvig cen energentov.

Poziv k znižanju cen zdravstvenega materiala

Lani so v UKC-ju Ljubljana izvedli za dobrih osem milijonov evrov sanacijskih ukrepov, ki se po direktorjevih besedah kažejo tudi v znižanju izgube. Največ sanacijskih učinkov, okoli dva milijona evrov, so ustvarili pri stroških vzdrževanja, pri realizaciji delovnega programa in pri izboljšanju obračuna storitev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poročilo o realizaciji sanacijskih ukrepov so že posredovali ministrstvu za zdravje in sanacijskemu odboru.

"Eden izmed ključnih ukrepov za doseganje ciljev v letošnjem letu bo tudi zniževanje cen zdravstvenega materiala," je napovedal Šabeder. Po januarski seji zavoda so vse dobavitelje že pozvali k znižanju cen. Pogajanja še niso končana, z nekaterimi pa jim je že uspelo doseči dogovor. Končne ocene prihrankov na ta račun pa Šabeder še ni mogel napovedati.

Oblikovana izhodišča za kadrovski načrt

Dokončnih izhodišč za poslovanje v letošnjem letu v ljubljanskem UKC-ju še nimajo oblikovanih. Imajo pa, kot pravi Šabeder, oblikovana izhodišča za kadrovski načrt, ki predvideva stanje števila zaposlenih, kot je bilo konec leta 2017, torej znižanje za približno 130 ljudi, in izravnan poslovni rezultat.

Šabeder je tudi opomnil, da še niso prejeli obljubljenih dodatnih sredstev za dvig januarskih plač, ki je posledica zadnjega plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja.