V Italiji se je namreč v zadnjih tednih razvnela javna debata okrog tega, ali je prav, da eden od osrednjih kulturnih hramov sprejema denar od države s preteklostjo grobih kršitev človekovih pravic.

Savdskega ministra niso spustili v odbor
Po besedah župana Giuseppeja Sale je odbor "pretehtal problematiko in soglasno prišel do odločitve, da bodo denar vrnili". Pred tem so zavrnili vrsto skupnih projektov, ki so jih predlagali Savdijci: denimo sprejetje savdskega kulturnega ministra v upravni odbor v zameno za nadaljnje finančne prispevke.

Vseeno pa vsi vpleteni na italijanski strani poudarjajo, da odločitev ni bila mišljena kot žalitev za Savdsko Arabijo. Šlo je, tako pravijo, za druga vprašanja, med drugim za zakonske implikacije tega, da bi tujca sprejeli v upravni odbor. Precedensa za tako potezo v italijanski kulturi namreč še ni. "Ni pa nobenega črnega seznama," je poudaril Sala.

Najbrž pa ni nihče preslišal glasnih protestov, ki so odmevali po Italiji, ko so v javnosti prišle prve podrobnosti o predlaganem dogovoru z arabsko deželo. Največji kamen spotike je bila prav postavka savdskega predstavnika v upravnem odboru: dosedanjih devet članov namreč zastopa občinske, regionalne in nacionalne veje oblasti, pa tudi največje banke in naftnega giganta Eni.

Hašokdžijev umor še ni pozabljen
Savdska Arabija je seveda že dolgo tarča kritik zaradi zgodovine kršitev človekovih pravic ‒ nazadnje je po svetu odmeval umor novinarja Džamala Hašokdžija. Oktobra lani je bil brutalno umorjen na savdskem konzulatu v Carigradu.

Od incidenta naprej se velika podjetja in institucije po svetu ogibajo savdskemu financiranju. V začetku tega meseca je denimo agencija za talente Endeavor objavila, da so vrnili 400-milijonski vložek.