Na drugem mestu je konservativna Nacionalna koalicija z nekaj več kot 17 odstotki glasov, pred Sredinsko stranko odhajajočega premierja Juhe Sipilä, ki naj bi prejela okoli 15,4 odstotka. Nacionalistični Pravi Finci so z okoli 15 odstotki na četrtem mestu.

Po napovedih poznavalcev bo vodja Socialnih demokratov Antti Rinne skušal oblikovati koalicijo z Levim zavezništvom in Zelenimi. A za večino v 200-članskem parlamentu se bo moral Rinne, ki bo, kot kaže, postal prvi levičarski premier po 20 letih, verjetno obrniti tudi na Sredinsko stranko ali konservativce in nekatere manjše stranke.

Premier Sipilä je v odzivu na izid že priznal, da je njegova stranka največja poraženka tokratnih volitev. Medtem pa je vodja Socialnih demokratov Rinne poudaril, da so "po dolgem, dolgem času" na prvem mestu spet Socialni demokrati.

Varčevanje in zdravstvena reforma

Socialni demokrati so pred volitvami kritizirali predvsem premierjeve varčevalne programe, ki so po njihovem mnenju neupravičeno obremenili upokojence, družine z majhnimi otroki, študente in brezposelne. Vlada je na drugi strani vztrajala, da so bili ti ukrepi potrebni za zmanjšanje brezposelnosti in oživitev gospodarstva, ki se je zaradi manjšega povpraševanja tradicionalnih finskih trgovinskih partnerjev Rusije in članic območja evra skrčilo. Finsko gospodarstvo sicer zdaj že skoraj tri leta raste, saj si je izvoz opomogel, kažejo podatki finske centralne banke.

Ena glavnih tem volitev je bila reforma zdravstvene in socialne oskrbe, ki je dozdajšnji desnosredinski vladni koaliciji ni uspelo izpeljati, zaradi česar je prejšnji mesec odstopila. Niz škandalov je namreč razkril slabe standarde v domovih za oskrbo.

Različni načini nabiranja glasov

V predvolilni kampanji je cvetel tudi populizem. Pravi Finci so skušali volivce na svojo stran pridobiti s protimigrantsko retoriko in predvsem z izpostavljanjem več primerov spolnega nadlegovanja in napadov na mlada dekleta v mestu Oulu na severu države. Osumljenci v teh primerih so bili prosilci za azil ali priseljenci. Preostale stranke so tovrstne izjave obsojale in svarile pred posploševanjem.

Zeleni so se medtem v kampanji osredotočili na podnebne spremembe in poudarjali, da je zadnji čas za rešitev Zemlje. Sicer pa je med kampanjo vladalo splošno soglasje o nadaljevanju zdajšnje obrambne politike in obrambnih izdatkov, pri čemer pa članstvo v zvezi Nato na Finskem še vedno ni v igri.

Evropska unija, bližajoče se volitve v Evropski parlament in dejstvo, da bo Finska s 1. julijem prevzela polletno predsedovanje povezavi, pa za 5,5 milijona finskih državljanov in državljank pred volitvami niso bile posebej pomembne teme.