Nocoj se začenja za številne gledalce po svetu težko pričakovano zadnje poglavje ene najdražjih, najbolj gledanih, piratiziranih in nagrajenih tv-serij do zdaj.

Skoraj dve leti mineva od zadnjega prizora sedme sezone Igre prestolov, epske domišljijske sage, ki je od prve epizode leta 2011 osvojila tako veliko občinstvo po vsem svetu, da so tisti, ki so jim imena Jon Snow in Cersei Lannister neznanka, skorajda pravi osamelci. "Zima prihaja", ničkolikokrat izrečen stavek družine Stark, je povsem presegel male zaslone in postal redno rabljena fraza v vsakodnevnih pogovorih in šalah na družbenih omrežjih. Tolikokrat izrečena napoved prihoda hudih in zloveščih časov se bo nocoj s premiero prve epizode osme sezone tudi zares začela.

Kot napovedujejo ustvarjalci serije, ki jo, oprta na Martinovo predlogo, podpisujeta producenta in scenarista David Benioff in D. B. Weiss, bo najbolj epska do zdaj. Proračun menda ni predstavljal ovire – osma sezona Igre prestolov naj bi bila najdražja kadar koli posneta sezona televizijske serije. Za produkcijo posameznega dela naj bi porabili 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov), za celotno sezono torej 90 milijonov dolarjev.

Martin kljub nestrpnemu pričakovanju številnih oboževalcev z vsega sveta še vedno ni spisal predvidenih sklepnih dveh romanov Pesmi ledu in ognja, kot se imenuje knjižna franšiza, vendar HBO ni bil pripravljen čakati na romaneskni sklep. Da bi železo kovali, dokler je vroče, so se uspešno televizijsko serijo odločili pripeljati do konca brez čakanja na knjižni zaključek. Weiss in Benioff sta torej že osmo sezono deloma razvijala sama, kar je po mnenju nekaterih pripeljalo sicer do večje spektakelskosti, zato pa dialogom in likom odvzelo nekaj kompleksnosti in globine.

Ena izmed glavnih značilnosti serije in razlogov, zakaj naj bi k malim zaslonom priklenila toliko gledalcev, je tudi neizprosnost in nepredvidljivost pri ohranjanju likov – smrt ne prizanaša ne slabim ne dobrim (navsezadnje nihče ni samo eno ali drugo, ampak se v vsakomur prepleta tako dobro kot zlo). Od ključnih likov so se uspeli na površju obdržati Daenerys Targaryen (igra jo Emilia Clarke), Jon Snow oz. Sneg (Kit Harington) in Cersei Lannister (Lena Headey) ter Tyrion Lannister (Peter Dinklage).

Največji navdušenci vsaj že dve leti ugibajo, kako se bo odvijal in končal boj za Železni prestol sedmerih kraljestev in pa seveda, kdo ga bo preživel. Študenti münchenske tehnične univerze so denimo razvili računalniški algoritem, ki ocenjuje možnosti preživetja posameznega lika. Najbolje kaže zmajski kraljici, Daenerys Targaryen, ki ji je algoritem izračunal 99-odstotno verjetnost preživetja. S 97 odstotki ji sledi Tyrion Lannister, njena desna roka. Tudi Jon Snow, ki je sicer enkrat že padel, ima dobre možnosti – za smrtno obsodbo mu algoritem kaže le 12-odstotno možnost. Precej slabše pa so napovedi za njegovo sestro Sanso Stark, in sicer so ji po algoritmu izračunali 73-odstotno verjetnost, da bo ubita.

Poleg ubitih sorodnikov upošteva algoritem pri izračunu tudi spol junakov – verjetnost smrti moškega lika naj bi bila namreč višja kot pri ženskih likih, ki so tudi sicer v seriji izrazito močni liki.

Mešanica omenjenih značilnosti same zgodbe je skupaj z visokoproračunsko produkcijo, spodobno igralsko zasedbo in izdatnim oglaševanjem ustvarila eno najuspešnejših serij v zgodovini televizije. Priljubljenost serije se kaže tudi v množicah navdušencev, ki obiskujejo snemalne lokacije. Med njimi je denimo Dubrovnik, ki je bil kulisa za Kraljevi pristan, enega od ključnih mest v Igri prestolov, poleg njega pa še lokacije na Severnem Irskem, Islandiji, Španiji.

Arya med najbolj priljubljenimi imeni na Otoku
Zabaviščna industrija ob tem navdušence zasipa z vrsto potrošniških izdelkov, kot so figurice, kostumi, okraski, majice, skodelice, posterji, zvezki in drugi izdelki z motivi iz serije. Imena junakov Igre prestolov so se pojavila tudi med najbolj priljubljenimi imeni za poimenovanje hišnih ljubljenčkov, pa tudi novorojenčkov. Ime Arya, kot se imenuje eden glavnih ženskih likov v Igri prestolov, je bilo lani, upoštevajoč tudi izvedeno ime Aria, med 20 najbolj priljubljenimi imeni za deklice v Veliki Britaniji.

Prvi roman serije je izšel leta 1996, peti pa 2011. Predvideni izid šestega in sedmega romana je bil že tolikokrat premaknjen, da se tu in tam pojavljajo ugibanja, ali ju bodo bralci sploh dočakali. Televizijsko poglavje je zgodba doživela 2011, tej so z enoletnim razmikom sledile naslednje sezone vse do sedme leta 2017. Po skoraj dveletnem premoru je zdaj na vrsti še zadnja, osma sezona. Ta obsega šest delov, ki jih bodo na HBO-ju predvajali po enega na teden, tako da bo razplet epske zgodbe znan 19. maja. Za slovenske gledalce bo zadnja sezona na programu HBO na voljo z zamikom – prvi del bodo zavrteli 15. aprila, zadnjega pa 20. maja. Prvih šest sezon je sicer imelo po deset delov, sedma sezona pa sedem.

Zgodba se dogaja v fiktivnem svetu s srednjeveškimi reminiscencami ali bolje reminiscencami na srednjeveške epe, saj so tukaj tudi bitja, kot so ogenj bruhajoči zmaji in vojska živih mrtvecev oziroma Belih hodcev pod vodstvom Nočnega kralja. Osnovno gibalo zgodbe pa je spopad različnih plemiških družin za prevzem oblasti nad sedmerimi kraljestvi dežele Zahodnje.

70-letni Martin je v lanskem pogovoru za britanski Guardian dejal, da se zaradi velike priljubljenosti njegove zgodbe zaveda, da mora biti njeno nadaljevanje veličastno, kar pa mu predstavlja dodatno breme. Scenarija zadnje sezone ni prebral, pravi, saj se posveča pisanju šestega romana, tako da vseh podrobnosti razvoja zgodbe v seriji ne pozna. Ali bo Martin pri sklepanju sage upošteval razvoj zgodbe v televizijski seriji, ni znano. Pogodba ga k temu ne zavezuje.

Navdih za svojo zgodbo je Martin dobil pri še enem velikanu fantazijskih svetov – britanskem avtorju J. R. R. Tolkienu in njegovi legendarni trilogiji Gospodar prstanov. Oba sta ustvarila bogata izmišljena svetova s srednjeveško stopnjo razvitosti, kompleksno zgodovino in številnimi nadnaravnimi silami, Martina pa se je zaradi teh vzporednic prijel vzdevek ameriški Tolkien.