Poslanci so z 38 glasovi za in 32 proti potrdili predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga sicer praznujemo 15. septembra, se bo tako odslej imenoval praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD). V obrazložitvi so navedli, da je omenjeni praznik globoko zasidran v zavest ljudi in da se je na Primorskem vedno praznovala priključitev in nikoli vrnitev Primorske. Predlog spremembe je podprla tudi vlada.

Nemec je dejal, da predlog sprememb zaobjema večdesetletno hotenje Primork in Primorcev, da ta dan dobi "svoje pravo poimenovanje, s tem pa svojo polno identiteto". Poslanec SAB-a Vojko Starović je dodal, da beseda "priključitev" predstavlja simbolno močnejši izraz. Da nam Primorska ni bila vrnjena, pač pa smo si jo Slovenci priborili, je menil Aljaž Kovačič (LMŠ).

Tudi poslanka SMC-ja Janja Sluga je dejala, da je prav, da je poimenovanje državnega praznika, ki simbolizira vstajo primorskega in s tem slovenskega naroda, ustrezno in v skladu z zgodovinskimi dejstvi. Šlo je za epilog več kot 20 let trajajočega antifašizma na Primorskem in seveda tudi upora proti nacizmu, je dodal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

Poslanec DeSUS-a Jurij Lep je medtem napovedal, da bodo njihovi poslanci glasovali po svoji vesti, saj jih zgodovinska dejstva niso prepričala, da bi o spremembi lahko oblikovali enotno mnenje.

Opozicija: Izraz nakazuje, da Primorska ni bila nikoli del domovine

V delu opozicije preimenovanju medtem niso bili naklonjeni. Kot je ocenil poslanec NSi-ja Blaž Pavlin, preimenovanje posega v ozemeljsko celovitost države. Načrtovano preimenovanje je "višek destrukcije slovenske državnosti", in to brez vsakega konsenza. Po mnenju prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča tudi ne drži, da bi večina Primorcev takšno spremembo podpirala.

Tudi poslanka SDS-a Eva Irgl je ocenila, da je "priključitev" popolnoma neprimeren in škodljiv izraz, saj nakazuje na to, da Primorska nikoli ni bila del matične domovine in jo je zato treba priključiti.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.

Za večjo operabilnost prostovoljnih gasilcev

Poslanci so opravili prvo obravnavo predloga novele zakona o voznikih, ki ga je v parlamentarni postopek vložilo 75 poslancev s prvopodpisanima Borisom Doblekarjem (SDS) in Janjo Sluga (SMC). Z novelo želijo predlagatelji prostovoljnim gasilcem omogočiti večjo operativno pripravljenost. Zakon so z 71 glasovi podpore poslali v nadaljnjo obravnavo.

Kot je v imenu predlagateljev povedal Doblekar, je temeljni cilj predloga novele zagotoviti operativno pripravljenost prostovoljnim gasilskim društvom in jim omogočiti izjemo za vožnjo manjših gasilskih vozil, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3,5 tone.

Prostovoljni gasilci morajo imeti za vožnjo teh izpit kategorije C1, po predlogu pa bosta zadoščala izpit kategorije B in opravljeno ustrezno usposabljanje na upravi za zaščito in reševanje.

Te "dobrodošle" spremembe bodo po Doblekarjevih pojasnilih veljale tudi za voznike reševalnih in specialnih vozil za nujno medicinsko pomoč, ki se uporabljajo v okviru javne in vojaške zdravstvene službe. Vključena so tudi intervencijska vozila civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne reševalne službe, na ravni države in tudi mobilne enote ekološkega laboratorija.

Sluga je ob tem poudarila, da to potrdilo o opravljenem usposabljanju nikakor ne bo nadomestilo za izpit kategorije C1 in tudi ne bo nadomeščalo tega izpita, veljalo pa bo samo na območju Slovenije.

"Dejstvo, da smo predlog zakona v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine koalicije skupaj s poslanskima skupinama SDS in NSi, dokazuje, da predvidene rešitve niso predmet političnih bojev in obračunavanja, ampak gre za širši družbeni interes zagotoviti pomoč gasilcem," je še dejala poslanka SMC-ja.

Z novelo želijo predlagatelji odpraviti tudi krajevno pristojnost in rok veljavnosti za odpravljanje kontrolnega zdravniškega pregleda po izgubi oziroma začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

SDS znova neuspešen glede dohodnine

Predlog novele zakona o dohodnini, s katerim bi v SDS-u med drugim znižali stopnje v dohodninskih razredih in zvišali splošno olajšavo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je sklenil DZ. Predlagatelji so menili, da bi bilo treba plače razbremeniti, vlada in koalicija sta opozarjali na prevelik izpad v javnih financah.

Po predlogu bi se stopnje obdavčitve v vseh dohodninskih razredih znižale za dve odstotni točki, splošna dohodninska olajšava bi se z današnjih 3.302,70 evra zvišala na 4.000 evrov, meje dohodninskih razredov bi se zvišale za 2.000 evrov, predvideli so tudi usklajevanje davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z inflacijo.

V SDS-u so opozorili, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji ena najvišjih v EU-ju, ter da je zato slovensko gospodarstvo manj konkurenčno in manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj. Poleg tega je po njihovem mnenju obremenitev glavni razlog, da mladi izobraženi kader odhaja v tujino.

Ocenili so, da bi spremembe pomenile 387 milijonov evrov manj priliva v proračun od dohodnine, da pa bi bil dejanski izpad "bistveno manjši oz. ga sploh ne bo", saj bi se večina zvišanja neto dohodka prelila v potrošnjo, prek te pa z DDV-jem v proračun.

Ministrstvo za finance je izračunalo, da bi uveljavitev pomenila izpad v vrednosti 383 milijonov evrov, pozitiven učinek iz priliva DDV-ja pa bi znašal 19 milijonov evrov. Vlada se zaveda pomena ugodnega poslovnega okolja in vplivov davčnih obremenitev na konkurenčnost gospodarstva, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb, vendar pa morajo ukrepi upoštevati tudi stabilnost javnih financ.

Podporo predlogu so poleg SDS-a napovedali še v NSi-ju in SNS-u, odrekli pa so jo v Levici in koalicijskih strankah. Zavzemali so se za višje plače ljudi, so pa imeli različna stališča, kako to doseči in kakšna naj bo vloga države. Koalicija je tudi poudarjala, da bi morali tovrstne sistemske spremembe sprejemati na predlog vlade.

To je bil tretji zelo podoben predlog SDS-a za znižanje dohodnine. V DZ-ju so bili neuspešni že v letih 2017 in 2018.

Posnetek torkovega nadaljevanja seje v dveh delih: