Evangeličani na veliki četrtek nimajo posebnega bogoslužja. Katoliški škofje pa bodo dopoldne v stolnih cerkvah darovali krizmene maše. Posvetili bodo oljčno olje z dišavnicami v sveto krizmo. To vse leto uporabljajo pri podeljevanju zakramentov.

Krizmena maša, kot poudarjajo škofje, ne spada v velikonočno tridnevje, ki se bo začelo zvečer, ko se bodo pri maši spominjali Jezusove zadnje večerje in postavitve zakramentov duhovništva, evharistije in služenja duhovnikov vernikom. Slednje z umivanjem nog nekaj vernikom.

Zore se je zahvalil duhovnikom, ki nimajo nič s škandali
Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore se je ob darovanju krizmene maše v pridigi dotaknil tudi spolnih škandalov v Cerkvi. "Vem, kako globoko zareže beseda o grehih Cerkve v dušo kristjana, ki si prizadeva, da bi po svojih najboljših močeh živel evangelij. Papež ima prav. Res boli, ko Gospod očiščuje svojo nevesto," je v pridigi dejal Zore.

Z besedami, ki jih je ob koncu nedavnega srečanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi izrekel papež Frančišek, se je tudi posredno zahvalil vsem duhovnikom, ki "zvesto in scela služijo Bogu in se čutijo osramočene in očrnjene zaradi sramotnega obnašanja nekaterih sobratov. Zahvaljujem se v imenu vse Cerkve veliki večini duhovnikov, ki ne samo, da so zvesti celibatu, ampak izgorevajo v svoji službi, ki je danes postala zaradi pohujšanja redkih, a še vedno preštevilnih sobratov, še težja. Hvala tudi vernikom, ki dobro poznajo svoje dobre pastirje, še naprej molijo zanje ter jih podpirajo," je povzel besede papeža.

V pridigi je Zore še dejal, da je duhovništvo dar, zavest o tem pa najboljše varstvo pred tem, da bi duhovništvo za duhovnika ne bilo vir veselja in hvaležnosti ter da bi zanj začelo postajati breme. Duhovniki se morajo po njegovih besedah tudi zavedati, da so kot bratje drug drugemu, pri čemer mora beseda bratstvo preiti tudi v dejanje.

Bogoslužje bogato z obredi
Krščansko bogoslužje je v času svetega tridnevja najbolj bogato z obredi in vsebino, pojasnjuje frančiškanski pater Pavle Jakop.

V preteklosti so verniki na veliki četrtek razbijali stare omare pred cerkvami in tako odganjali hudiča, zvečer pri maši bodo zavezali zvonove in orgle, ker je Bog umrl. Petje, glasba in zvonovi bodo vnovič zadoneli v soboto zvečer pri slovesni vigiliji, ko bodo slavili zmago življenja nad smrtjo.

Obredje velikega četrtka se konča s prenosom Najsvetejšega, hostije, od glavnega oltarja k stranskemu, kjer je simbolno božja ječa. Pater Jakop dodaja, da je najpomembneje, da verniki doživeto praznujejo veliko noč, tako kot je Jezus vstopil v trpljenje in v smrt slehernika: "Tudi mi skušamo ob tem praznovanju, z vsemi temi besedami, dejanji, simbolnimi dejanji in simboli, omogočiti v cerkvi pri bogoslužju, da bi mi v svoji notranjosti in v naših odnosih doživeli skrivnosti vere."

Ker če samo nekaj vemo, nima pomena, pravi pater.