Prejšnji teden je namreč Mednarodna kolesarska zveza UCI suspendirala Božiča in Korena ter Hrvata Kristijana Đuraska in Italijana Alessandra Petacchija, ki naj bi bili vpleteni v afero Aderlass. Poleg tega je pod drobnogledom tudi slovenski kolesarski delavec Milan Eržen, sicer izvršni direktor moštva Bahrain Merida.

Dvoršak je dejal, da od mednarodnih preiskovalcev niso bili neposredno seznanjeni z izsledki mednarodne preiskave domnevnega kolesarskega dopinškega primera Aderlass, zato konkretno o imenih in zbranih dokazih ni mogel govoriti, v celoti pa zaupa protidopinškemu sistemu.

"Tukaj smo še vedno na trhlih nogah, kar nas zadeva, ker neposredno nismo informirani. Imamo pogodbo o sodelovanju in izmenjavi informacij s podjetjem, ki izvaja protidopinška testiranja v UCI-ju, nimamo pa podatkov, ki jih v tem trenutku vodijo avstrijski in nemški preiskovalni organi, in tako rekoč ne moremo priti do njih," je opozoril Dvoršak.

Lahko se testira do deset let stare vzorce
Na vprašanje, kako ravnajo v primerih, ko gre za časovno oddaljene primere, pa je Dvoršak pojasnil: "Kodeks svetovne protidopinške organizacije dovoljuje, da se lahko znova testirajo vzorci, ki so bili zamrznjeni do deset let, z novimi metodami. Pri operaciji Aderlass pa nimamo druge možnosti, kot da smo informirani od preiskovalcev. Kajti oni so tisti, ki so šli toliko v preteklost, ker so očitno pri izviru informacij prišli do podatkov, da je bila ta zadeva izpeljana 2011 oziroma 2012."

"Nimamo teh podatkov, to je nerealno pričakovati, da bi imeli kakršen koli dostop do tega," je pojasnil. Ob tem pa dodal: "Srčno upam, da bo preiskava prinesla rezultate. Prepričan sem, da UCI ne bi obvestil Korena in Božiča, če ne bi imel za to argumentov, ustreznih argumentov."

Dvoršak je potešil tudi zanimanje novinarjev glede naključja, da je razkritje kršilcev sovpadlo s kolesarsko Dirko po Italiji, na kateri so Slovenci po zaslugi odličnih voženj Primoža Rogliča in Jana Polanca v ospredju zanimanja svetovne kolesarske javnosti.

Gre za velik pritisk na Rogliča, Polanca in druge na Giru
"Da je posegel prav v času Gira, je lahko naključje, lahko pa je tudi del strategije. Ne morem tega reči. Sam bi ravnal enako. Ko bi imel dovolj zadostnih dokazov, bi zadevo sprožil, nikoli ne bi čakal naslednji mesec, da bi se nekaj zgodilo. Zbiramo, delamo, in ko prideš do tistega trenutka, da odpreš zadevo, obvestiš športnika," pravi Dvoršak. "V športu živim že 35 let. Seveda gre za velik pritisk na Rogliča, Polanca in druge, ki dirkajo na Giru. Vse te polemike, vse te medijske objave, ves ta pritisk so neprijetni, zoprni. Če so bile te nepravilnosti, potem bo tudi slovenska kolesarska srenja oziroma zveza tukaj morala nekaj storiti," nadaljuje Dvoršak.

Do leta 1999 doping v kolesarstvu še bolj razširjen
"Z njimi (z zvezo) dobro sodelujemo in že več kot pet, šest, sedem let izvajamo redna testiranja na tekmovanjih, zunaj tekmovanj in sproti, vsako leto izvajamo izobraževanja mladih kolesarjev v najmočnejših klubskih sredinah. Ta program poteka dobro. Vendarle je bil, kar je vsem jasno, do leta 1999, ko je bila ustanovljena Wada, doping v tem športu bistveno bolj razširjen," je poudaril.

"Vsi tisti, ki so takrat tekmovali, so bili po mojem mnenju tako ali drugače povezani s tem. Na kakšen način, ne vem, ker v slovenskem športu nihče noče o tem govoriti. In mi, ki nismo bili v to vpleteni, bomo morali na neki način to pokazati in se odzvati. Ne zato, da bi odkrivali zgodovino, ampak da stvari postavimo na pravo mesto in da imajo ti mladi kolesarji, ki danes dosegajo vrhunske in odlične rezultate na teh dirkah, čisto vest in čisto zgodovino."

Grm: Kar dela Eržen, ni moja zadeva. Nima licence KZS-ja.
Za RTV Slovenija pa se je na obtožbe na račun Milana Eržena, enega glavnih mož Bahrain-Meride, odzval predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm: "Kaj dela on, ni moja zadeva, nimam vpogleda. Nima licence KZS-ja, to lahko potrdim. Vse drugo je stvar UCI-ja. Verjetno ima več podatkov kot KZS."

Posnetek predavanja Janija Dvoršaka si oglejte na spodnji povezavi.