Kot je v Biarritzu ob Biskajskem zalivu dejal gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron, so se voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Združenega kraljestva in ZDA dogovorili, da bodo za gašenje požarov v Amazoniji namenili približno 20 milijonov evrov.

Macron je po poročanju BBC-ja pojasnil, da bo denar na voljo takoj, primarno pa bo šel za financiranje letal, s katerimi bodo gasili požare. "Francija bo prav tako ponudila konkretno podporo z vojsko, ki je trenutno v regiji," je dejal Macron.

Septembra bo predstavljen še načrt pogozdovanja
Macron je nato skupaj s čilskim predsednikom Sebastianom Pinero še dodal, da bodo države podprle tudi srednjeročni načrt pogozdovanja Amazonije, ki ga bodo predstavili septembra. Brazilija se bo morala strinjati z načrtom pogozdovanja, prav tako ga bodo morale sprejeti avtohtone skupnosti, ki živijo v Amazoniji.

Kritiki za požare posredno krivijo Bolsonara

Silovitost požarov in počasen odziv brazilskih oblasti pod konservativnim predsednikom Bolsonarom sta povzročila ogorčenje in proteste po svetu. Kritiki Bolsonara obtožujejo, da je dovolil uničenje pragozda s svojo protiokoljsko retoriko in neukrepanjem glede kršitev na področju krčenja gozdov.

Bolsonaro: Brazilija ni kolonija ali nikogaršnja zemlja
A Bolsonaro je bil v ponedeljek znova kritičen do oblikovanja mednarodnega zavezništva za reševanje amazonskega pragozda, ki obravnava "Brazilijo kot kolonijo ali nikogaršnjo zemljo". Pobudo Macrona je tako označil kot napad na "suverenost Brazilije in kot kolonialistično razmišljanje".

Bolsonaro: Požari obstajajo po vsem svetu. Delamo, kar lahko.

V petek je sicer Bolsonaro ob pritiskih iz tujine dovolil vojski, da pomaga pri gašenju požarov. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je na voljo 44.000 vojakov, posredovanje vojske pa je avtorizirano v sedmih brazilskih državah. Pri gašenju pomagajo tudi vojaška letala. Ob napovedi vojaške pomoči je Bolsonaro v petek dejal, da gozdni požari "obstajajo po vsem svetu", in dodal, da "ne morejo služiti kot izgovor za morebitne mednarodne sankcije". "Delamo, kar lahko," je v soboto novinarjem dejal predsednik. "Amazonija je večja kot celotna Evropa. Tudi če bi imel 10 milijonov ljudi, ne bi mogel preprečiti teh požarov," je dodal.

Močan porast števila požarov pod Bolsonarom

Gozdni požari so v suhem obdobju v Braziliji sicer pogosti, a satelitski podatki brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja (INPE) kažejo, da jih je letos več za 85 odstotkov. Letos so jih tako zaznali več kot 75.000, večinoma v Amazoniji. Okoljski aktivisti so porast števila požarov v pragozdu povezali z Bolsonarovim odnosom do okolja. Predsedniku se očita spodbujanje ljudi, ki rudarijo in sekajo drevesa, ki namenoma sprožajo požare, da bi nezakonito krčili gozdove na določenem območju. Predsednik je INPE obtožil, da skuša s satelitskimi podatki spodkopati vlado.

Amazonski pragozd – "pljuča sveta"
Amazonski pragozd je največji na svetu in je ključen pri upočasnjevanju podnebnega segrevanja. Razteza se po več državah, a je večina ravno v Braziliji. Zaradi vloge pri absorpciji ogljikovega dioksida in proizvajanju kisika ga imenujejo tudi "pljuča sveta". V pragozdu živi okoli tri milijone vrst rastlin in živali ter milijon staroselcev.

Guterres: O Amazoniji septembra tudi v skupščini ZN-a
V Biarritzu je sicer tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je dejal, da bo načrt pogozdovanja upošteval ohranitev amazonskega pragozda kot univerzalne dediščine, ki je absolutno ključna za ohranitev blaginje svetovne populacije. Kot je poudaril, bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na skupščini ZN-a septembra v New Yorku.