Pred dnevi je predstavila ekološko blagovno znamko Witches Sisterhood (Čarovniško sestrstvo), ki v ospredje postavlja starodavno arhetipsko dušo čarovnice v preobleki sodobne ženske, ki težko ubeži hitremu tempu sodobnega življenja, lahko pa skozi dnevne rituale poišče kotiček samo zase, v katerem se ustavi in obnovi svoje moči.

Oblačilo služi kot opomnik za dnevni ritual in opomin, kaj je zares pomembno. Poudarek je na materialih, na zgodbi, na pozitivnem odnosu do telesa, na tem, kje in kako oblačila nastajajo in kakšne občutke vzbujajo v nas.

Ustvarja tudi znamko Janja Videc, s katero se je večkrat predstavila na ljubljanskem tednu mode. Več o novi znamki in njenem delovanju si lahko preberete spodaj.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ste pred dnevi premierno predstavili ekološko znamko Witches Sisterhood. Kakšen je odziv obiskovalcev?
Za zdaj je odziv obiskovalcev zelo lep, veliko mi pomeni, da si ljudje vzamejo čas in se zares poglobijo v celoten koncept, potipajo materiale, zastavljajo vprašanja ... Tovrstna predstavitev, ki je za modne kolekcije sicer precej neklasična, mi je ravno zaradi tega pisana na kožo. Na pisti gre vse skupaj zelo hitro mimo, razstava pa omogoča, da še malce širše prikažeš zgodbo in vzdušje kolekcije.

Kdaj so nastali zametki znamke Witches Sisterhood? Že na ljubljanskem tednu mode leta 2017 je bilo mogoče videti napis We are the granddaughters of the witches you weren’t able to burn (Smo vnukinje čarovnic, ki vam jih ni uspelo sežgati), kar je vodilo k prvi zbirki majic s tem sporočilom. Kaj ste želeli s tem napisom sporočiti? Ste pričakovali tako dober odziv, ki je nato vodil k ustvarjanju istoimenske znamke?
Zametki znamke Witches Sisterhood so se pojavili že leta 2015 v moji magistrski kolekciji z naslovom Witches lookbook. Od takrat sem zgodbo razvijala naprej, navdih se ni izčrpal, zanimanje za to tematiko pa tudi ne, še zlasti po predstavitvi na ljubljanskem tednu mode, kjer se je napis prvič pojavil. V tem obdobju sem poglobljeno odkrivala korenine šamanizma pri nas, pa tudi lastne korenine prednikov, ki so se ukvarjali z zdravilstvom. Čeprav je bila ta naša prvobitna kultura pri nas močno zatrta in oskrunjena, spet iščemo korenine in se vračamo k naravi. In čeprav smo bile ženske ravno tako zatrte in oskrunjene, smo svojo moč spet našle in zdaj je na nas, da z njo odgovorno ravnamo. Da ne bo pomote, zato ne krivim moških, ženske nagovarjam, ker gre za ženske kolekcije. Sporočilo se navezuje na to, kako smo in bomo čarovnice vedno preživele, ne glede na vse.

Če odkrito priznam, si niti v sanjah nisem predstavljala, da se bo tako veliko žensk povezalo s to tematiko. Ravno tako si nisem predstavljala, da bo to zaobjelo čisto vse generacije. Sem pa seveda izjemno vesela in hvaležna, da je tako!

Znamko poleg tematike, vezane na čarovnice, odlikujejo ekološki materiali, za katerimi zares stojim, minimalistična estetika s subtilnimi detajli in seveda potiski. Pri prvih dveh edicijah je potiske oblikoval Marko Klemen, pri zadnji pa gre za moje avtorske ilustracije.

Za vsako vašo kolekcijo stoji arhetipska zgodba, izpeljana iz opazovanja sodobne družbe, spiritualnosti in umetnosti. Tako je tudi pri Witches Sisterhood – od kod fascinacija nad čarovnicami?
Od vedno so mi bile fascinantne in zanimive, medtem ko se recimo s princeskami nikoli nisem mogla poistovetiti, zdele so se mi dolgočasne. Ta arhetip enostavno zelo močno čutim in naravno se mi zdi, da se to odraža tudi pri mojem ustvarjanju.

Znamka Witches Sisterhood je nastala zelo organsko, sprva sem kolekcije, navdihnjene z arhetipsko čarovnico, ustvarjala pod svojim imenom, na določeni točki, ko je zgodba rasla, pa se mi je zdelo smiselno, da ustvarim novo podznamko. Gre za močno tematiko in za specifično estetiko, vse to ustvarjam z največjim navdušenjem in užitkom, hkrati pa si pri znamki pod svojim imenom puščam manevrski prostor za raziskovanje novih področij, tako vizualnih kot konceptualnih, sem pa spadajo tudi individualna naročila.

Znamko Witches Sisterhood ustvarjate mimo svoje lastne istoimenske znamke. Kakšni so načrti in želje, ko gre za znamko Witches Sisterhood in Janja Videc? Obe znamki preveva minimalizem, kar je zagotovo vaš zaščitni znak.
Res je, Witches Sisterhood je moja podznamka in tudi to drži, da pri obeh ostajam pri izčiščenih, minimalističnih linijah. To, kar nastaja pod mojim imenom, zaznamuje izrazito oseben pristop, kjer veliko oblačil izdelam po naročilu, po merah strank, tukaj tudi več eksperimentiram s kroji. Pri Witches Sisterhoodu so kroji zelo basic, poudarek je na potiskih. Z novonastalo znamko ciljam predvsem na spletno obliko prodaje in na globalne trge.

Razstavo je mogoče videti do 29. septembra, 29. avgusta pa boste zadevo zaokrožili na zanimiv način – pridružila se vam bo vizualna umetnica Agnes Momirski. Kaj je mogoče pričakovati?
Agnes Momirski je interdisciplinarna umetnica, pisateljica in performerka, ki deluje v Rotterdamu in v Ljubljani. Njeno raziskovalno in umetniško delo preučuje človekovo stanje duha in uma v globalnem tehnološkem okviru, skozi filozofske, antropološke, metafizične in astrološke poglede. Z multimedijskimi vizualnimi, glasbenimi in zvočnimi sodelovanji se zavzema za ozaveščanje o duševnem zdravju, radikal self-care, ter za oživitev alkemičnega pogleda na svet. Trenutno se Agnes osredotoča na ustvarjanje obrednih glasbenih nastopov in meditativnih branj, s katerimi obuja arhaične in arhetipske poglede ter zdravilno neoritualno zavest. Ob razstavi Witches Sisterhood je oblikovala zdravilni ritualni performans, ki bo potekal ravno na novo luno. V ambientalnem okolju ritualna uprizoritev povabi gledalca, da se prepusti blagodejnemu svetu ritma, glasu in vizualnih upodobitev. Navzočim se ponudi zdravilni kakav, medtem ko jih glas usmerja v vodeno meditacijo in nagovarja notranje (ženske) arhetipe.

Pri svojem ustvarjanju veliko stavite na trajnostni pristop, znamka je ekološka. Kaj to zajema? Vsa oblačila so izdelana v Sloveniji, kar je zagotovo ena izmed komponent ekološkosti ...
Vsi moji izdelki so izdelani pri nas, v šiviljskih obratih, ki vsem zaposlenim omogočajo dostojno življenje. Z njimi imam odnos na osebni ravni, velikokrat se prilagajamo drug drugemu in učimo drug od drugega. Vsi materiali, ki jih uporabljam, so ekološkega izvora, z vsemi potrebnimi certifikati, kar zajema tudi to, da proizvajalci dobijo pravično plačilo in da delajo v urejenih delovnih pogojih, hkrati pa se pri proizvodnji ne uporabljajo škodljiva barvila in druge kemikalije, ki dražijo kožo in onesnažujejo okolje.

Oblačila so izdelana v manjših serijah in po naročilu, skladno s povpraševanjem, brez velikih zalog in odpadkov. Trajnostno načelo je tudi v izčiščeni minimalistični estetiki, ki se približuje klasičnim linijam, saj jih lahko nosimo tudi po več let, ne samo eno sezono, ker potem oblačilo ni več aktualno. Vlogo pri tem igrajo tudi nevtralne barve, ki jih lahko kombiniramo skoraj s čimer koli.

Trudim se čim več ozaveščati o problematiki tekstilne industrije in svoje stranke tudi čim bolj izobraziti glede vzdrževanja oblačil.

Sami ste pravo nasprotje hitre mode, menjajočih se smernic. Prisegate na pristop slow fashion, na kakovost, ki traja. Kako pa je s tem na slovenskem modnem prizorišču? Kot ste že povedali za MMC, je treba ljudi ozavestiti in jih naučiti kupovanja dizajnerskih kosov, pri katerih so upoštevana načela trajnosti. Se vam zdi, da se zadeve premikajo na bolje, da so ljudje bolj trajnostno naravnani, družbeno odgovorni?
Zdi se mi, da se stvari premikajo v pozitivno smer, veliko je bilo ozaveščanja, kar ima svoj učinek. Se pa v povezavi s tem pojavlja nova problematika, v smislu, da so se nujnosti sprememb v tem pogledu začele zavedati tudi verige, ki so kolesje hitre mode dejansko pomagale ustvariti. In ker imajo te verige možnost velikih vlaganj v marketing, se lahko hitro izkrivi percepcija in ljudje dobijo vtis, da te znamke dejansko delajo nekaj dobrega. Če si ogromna veriga, ki izkorišča okolje in delovno silo, to, da znotraj ogromne verige narediš majhno linijo z ekološkega bombaža in jo na veliko promoviraš, ni ravno rešitev.

Zagotovo je ena glavnih komponent, zaradi katerih se ljudje ne odločijo za nakup oblikovalskih kosov, stereotip visokih cen.
Zares obstaja neka percepcija, da so dizajnerski kosi dragi. Nekateri so res, po drugi strani pa imamo recimo v Sloveniji veliko kakovostnih znamk s popolnoma sprejemljivimi cenami. Če upoštevamo še etično proizvodnjo in to, da so ti kosi velikokrat skoraj unikati, pa sploh. Verjamem, da bi enaki izdelki na kakšnem drugem trgu lahko dosegli tudi trikratno ceno in bi bilo popolnoma sprejemljivo.

Pri svojem ustvarjanju poudarjate tudi individualnost. Smo Slovenci unikatni, inovativni?
Tako kot povsod, eni bolj, drugi manj. Na splošno se mi zdi, da kar radi sledimo nekim preverjenim smernicam, po drugi strani pa obstajajo posamezniki, ki so lahko navdih tudi na svetovni ravni.