"Moja glavna inspiracija je narava. Uporabljam naravne materiale, veliko rož, rastlin, barvam z naravnimi barvili, tiskam s svežimi rastlinami. Tudi tukaj, kjer živim, sem obdana z naravo in na neki način živim skupaj z njo," o svojem načinu življenja in ustvarjanja pravi belokranjska modna in tekstilna oblikovalka Vita Ivičič.

Talent za umetniško ustvarjanje je ob podpori staršev kazala že v otroštvu. Njeno nadarjenost in kreativnost je hitro prepoznala tudi učiteljica likovnega pouka Natalija Orlič, ki jo je spodbujala in prijavljala na različne tečaje. Po končani srednji šoli pa se je odpravila na študij v tujino. Na fakulteti v Londonu se je najprej usmerila v oblikovanje nakita, potem pa preusmerila v tekstil in se specializirala za oblikovanje pletenin.

"Ker je bilo zunaj res veliko različnih ljudi iz različnih krogov, ki imajo različna znanja in izkušnje, se mi je zdelo, da je bilo predvsem lažje skomunicirati, kaj si želim in kaj bi rada počela, in je bilo vse takoj sprejeto. V krogu prijateljev in znancev, s katerimi sem se družila, sem dobila tudi kakšno kritiko glede svojega dela," je opisala svojo izkušnjo v tujini.

Vrnitev in tradicionalna pridelava lanenega platna

A po študiju se je kljub pozitivni izkušnji v tujini vrnila v rodne kraje, kjer se je začela zanimati tudi za pridelavo lanenega platna po starinskih postopkih. "To, da me je nekako potegnilo v lan, je bilo nekako podzavestno v meni od vedno, ker prihajam iz Bele krajine, kjer smo znani po pridelavi domačega lanenega platna," je pojasnila.

Pri tem se je med drugim povezala z Boretom Raztresenom iz domačije, kjer že dolgo časa pridelujejo lan po tradicionalnih postopkih. V sodelovanju z Raztresenom in Krajinskim parkom Kolpa je izvedla tudi projekt, v katerem je skupina več kot 50 prostovoljcev iz Bele krajina vzpostavila pridelavo domačega lanenega platna – od sajenja, pokanja in tolčenja lanu do česanja in tkanja.

"Številne družine v Beli krajini in tudi drugod po Sloveniji so živele tako, da so si platno pridelovale same, da so se z lanom ljudje tudi zdravili in vse ostalo," je pojasnil Raztresen. Kot je dodal, se ti postopki danes pojavljajo zelo redko, zato je bil navdušen, ko se je tega lotila mlada oblikovalka. "Vita je prišla kot naročena," je dejal.

"Pri njej gre za eno resnično iskreno povezanost v smislu, da ne pušča sledi, da gre za res iskreno zero waste v praksi. Tako da če gledamo zdaj, koliko besed je na to temo, menim, da bi se lahko vsi veliki proizvajalci avtomobilov učili prav iz njenega procesa," o Viti in njeni povezanosti z naravo pravi kipar Boštjan Kavčič, ki je sodeloval pri projektu.

Življenje v domačih krajih ji ponuja pristen stik z naravo

Na vprašanje, zakaj se je odločila vrniti in ustvarjati v Beli krajini, mlada oblikovalka odgovarja, da predvsem zaradi pristnega stika z naravo in tudi zato, ker tam čas teče nekoliko počasneje. "To me najbolj navdihuje, v bistvu narava, pa tudi ta cvetoča polja, vedno se da najti material v katerem koli letnem času," pojasnjuje. Aronijo, ki jo uporablja za barvanje tekstila, denimo pridobiva pri prijatelju iz Črnomlja, ki sicer prideluje sok. Del olupkov aronije, ki mu ostajajo, ji pošlje, sama pa jih posuši na soncu in iz njih naredi barvo.

Ovir pri bivanju v odmaknjenih krajih sama ne zaznava, brez večjih težav navezuje stike z ljudmi iz drugih delov sveta. Nekatere materiale tako pridobiva tudi iz oddaljenih krajev. Svilo kibiso, ki jo prav tako uporablja, ji denimo pošilja kmet iz Japonske. "Od vsakega posameznika je odvisno, kaj si želi v življenju in kakšne prioritete ima. Ampak meni se zdi, da se zagotovo da – sploh zdaj, ko je internet, ko imamo dostop do različnih medijev, kontaktov za službo, lahko tudi delamo prek interneta. Tako da se mi zdi, da to, da živim recimo v Beli krajini, ni ovira, saj imam lahko tudi stik s svetom zunaj Bele krajine," je poudarila.