Približne ocene Združenih narodov pravijo, da naj bi po vnovični samostojnosti Latvije leta 1991 – do danes – državo zapustila približno četrtina prebivalstva. Mladim skušajo zato omogočiti priložnosti, zaradi katerih bi se jih čim več odločilo ostati v domovini. "Latvija mladim podjetnikom ponuja kopico vznemirljivih priložnosti, pa tudi edinstvene izzive. Zaradi majhnega števila prebivalcev, nekaj manj kot dva milijona, je omejena velikost tržišča, na katerem lahko mladi ponujajo svoje izdelke in storitve," je pojasnila Denize Ponomarjova iz Centra za evropske študije Univerze v Latviji.

Kot dodaja, pa vsak izziv prinaša tudi priložnosti. "V majhni državi, kot je Latvija, je lahko mrežiti ter poiskati prijatelje, poslovne partnerje. Poleg tega je v omejenih razmerah um ustvarjalnejši, bolje tvori zamisli. Ko mladi odprejo podjetje, morajo že razmišljati o tem, ali lahko izdelek ponujajo na tujih trgih," je dejala.

Pri tem so posebej pozorni na to, da skušajo enake možnosti zagotoviti tako mladim v mestih kot na podeželju. "Podeželska mladina potrebuje enake priložnosti kot mestna," ob tem poudarja Elina Ozola iz Latvijskega centra za usposabljanje na podeželju. V centru od leta 2013 izvajajo program za mlade podjetnike na podeželju Laukiem Būt, ki vključuje tako predavanja kot tekmovanje, v okvir katerega so doslej pomagali 250 udeležencem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi – od vzreje konj in gojenja sadja ter zelenjave do obrtniških delavnic.

Od konjička do uspešnega podjetja

Ena od mladih podjetnic, ki jim je udeležba na programu spremenila življenje in jim omogočila, da živi in dela na latvijskem podeželju, je Madara Miltoviča iz mesteca Ogre. Čeprav je po izobrazbi učiteljica, je na podlagi svojega hobija, lokostrelstva, postopoma vstopila v podjetniške vode. Z lokostrelstvom se ukvarja od leta 2008, sčasoma pa je ob poučevanju začela voditi tudi lokostrelske delavnice. Ko je javno življenje in gospodarstvo leta 2020 ohromila epidemija covida-19, se je ustavila tudi njena dejavnost.

"Morali smo ostati doma. Sedela sem v dnevni sobi in razmišljala, kako bi se lahko ukvarjala z lokostrelstvom, če ne smem ven, kje bi lahko delala. Začela sem izdelovati ščitnike za roke in tule. Tako se je začelo," je Madara povedala o svojih začetkih. Sprva je bilo izdelovanje lokostrelskih pripomočkov iz usnja le njen konjiček, svoje ideje pa zaradi pomanjkanja znanja ekonomije in podjetništva sama ni znala razviti do polnega potenciala. "Udeležila sem se programa za razvoj podeželja Laukiem Būt, da bi ugotovila, ali je to samo konjiček ali lahko zamisel uresničim. Če bi bila to samo kaprica, bi šla nazaj učit, ampak po programu sem dala odpoved in odprla podjetje ter zaposlila delavce," je povedala.

Danes je izdelovanje izdelkov iz usnja njena služba. "Ne izdelujem samo lokostrelskih pripomočkov, ampak tudi čevlje. Organiziram delavnice. To je zdaj moja redna zaposlitev. Vse vzorce sem izdelala sama," je povedala o svojem delu. Prve usnjene copate je izdelala za svoje otroke, zdaj pa prodaja tudi bosonoge čevlje, ki jih je v zadnjih treh letih prodala že več kot 2000 parov.

"Našla sem svoje mesto. Živim, kakor hočem, in brez stresa."

Madara pravi, da se je za življenje na latvijskem podeželju z družino sprva odločila predvsem zaradi stare hiše, ki sta jo v Ogru pred šestimi leti kupila z možem. A v Latviji ostaja tudi zaradi nekaterih drugih prednosti. "V tujini vidim veliko priložnosti, ampak vem, kako lahko je tukaj odpreti podjetje. Dokumentacija ni zapletena. Če imamo zamisel, jo lahko uresničimo in nas ne bo nihče ustavil. Marsikdo je pripravljen pomagati, te spodbujati in učiti," je pojasnila.

Čeprav ji je epidemija covida-19 sprva otežila življenje, je na koncu, kot pravi Madara, prinesla tudi prednosti. "Vse poteka po spletu. Vse lahko opravimo doma z digitalnim podpisom," je dejala in pojasnila, da ji to kljub vodenju podjetja omogoča umirjen način življenja. "Našla sem svoje mesto. Živim, kakor hočem. Podjetje je uspešno, zelo dobičkonosno je, ampak ni stresno," je dejala. Ob tem ta obrt dela in življenja na podeželju ne omogoča le Madari in njeni družini, temveč tudi njenim zaposlenim. "Vsi zaposleni radi to počnejo. To je še ena prednost – zlahka najdem delavce," je dejala podjetnica.