1. Ličinka ladje za Mars

Videti je kot žitni silos, utegne pa biti začetek ene največjih vesoljskih zgodb v zgodovini. To je Starhopper podjetja SpaceX. Prototip ogromne vesoljske ladje, ki naj bi potovala na Mars in tudi globlje v Osončje in katere posamezen polet naj bi bil cenejši od male raketice za nižjo orbito Zemlje. Zveni neverjetno? Ne bi bilo prvič, da je podjetje predstavilo velikopotezni načrt, ki je naletel na nejevero, in ga uresničilo.

Prvi mož podjetja Elon Musk je že davno tega izrazil namero po kolonizaciji Marsa, in to na mnogokrat uporabnih raketah in vesoljskih ladjah. Starhopper je neke vrste "ličinka" tega načrta.

Prototip je ta torek prestal pomemben preizkus s krajšim skokom (zato ime "zvezdni skakač").

Poletel je do višine 150 metrov, kratko lebdel, naredil manjši horizontalni premik in nato varno pristal. Polet je po poročanju portala Space.com trajal le 57 sekund. Z njim so preverili delovanje novega motorja raptor (falcon 9 poganja motor merlin).

Starhopper je kot prototip opremljen s samo enim raptorjem. Prava vesoljska ladja bo slišala na ime Starship in bo opremljena s šestimi. Posajena pa bo na raketo, imenovano BFR (Big Falcon Rocket – ali kot jo je Musk uradno poimenoval na samem začetku, Big Fucking Rocket), in opremljeno s kar 35 raptorji.

Video: Posnetek dogodka

Starhopper je letos naštel tri minipolete. Na prvih dveh je bil zaradi varnosti privezan, na tretjem prejšnji mesec pa ja prvič samostojno prilezel do 20 metrov višine. Zadnji polet do 150 metrov je bil resnično zadnji.

Zdaj štafeto predaja dvema drugima prototipoma, Starship MK 1 in Starship MK 2, ki bosta predvidoma letela do vesolja in nazaj.

Polnorazviti Starship bo prvič poletel leta 2021, napoveduje SpaceX, verjetneje pa pozneje.

Kombinacija Starshipa in BFR-ja naj bi bila (nekoč) zmožna v vesolje popeljati kar 100 potnikov, v nižjo Zemljino orbito pa 150 ton. To bi bila največja vesoljska ladja v zgodovini in tudi najmočnejša raketa vseh časov, silnejša tudi od slavnega Saturna V.

Veliko vprašanje je, ali lahko SpaceX hiter razvojni model, ki je tako uspešno deloval pri raketi falcon 9, tovorni kapsuli dragon, pa še ob večkratni uporabnosti obojega, prenese tudi na področje poletov s posadko.

Tu so stave precej višje. Eno je v eksploziji izgubiti satelit ali pa zaloge za Mednarodno vesoljsko postajo, kot se je SpaceX-u že zgodilo. Nekaj popolnoma drugega pa je jamčiti za varnost ljudi, ki vstopijo na vesoljsko ladjo. Takrat zadeve morajo delovati. In večja kot je ladja, kompleksnejša je. Dovolj pa je samo ena slabo zvezana žica, eden kakovosten kos aluminija manj, en nedomišljen ventil (...), pa gre vse narobe.

SpaceX je že na začetku desetletja razvil tovorno kapsulo Dragon, ki na MVP redno prinaša hrano in druge potrebščine. Pred nekaj leti je od Nase dobil nalogo, naj pripravi še različico za prevoz astronavtov. In ta Crew Dragon je samo pred nekaj meseci na testu silovito eksplodiral. Kakršna koli posadka bi nemudoma umrla. Pa je šlo "samo" za nadgrajeno različico kapsule, ki že dolgo leti v vesolje.

Musk s tako smelim načrtom, kot je prevoz desetin, če ne stotin ljudi na ogromni vesoljski ladji, visoko tvega. Kdor visoko leta, nizko pade – ali pa gre na Mars. Ta torek se je v vsakem primeru pisala zgodovina.

2. Nič manj kot helikopter za tuji planet

Marsovski helikopter je pripravljen, so sporočili z Nasinega inštituta JPL. Napravo so izdelali, testirali in jo vgradili na trebuh naslednjega roverja, poimenovanega Mars 2020. Skupaj bosta prihodnje leto izstreljena in na rdeči planet prispela predvidoma februarja 2021.

Helikopterček ne bo poletel takoj po pristanku, temveč bo počakal, da se po okolici temeljito razgleda rover in da inženirji pripravijo konkretne načrte posameznih poletov.
Nato bo izvajal do 90-sekundne polete po kraterju Jezero. (Ime kraterja je zanimivo, saj je nekoč v njem bilo jezero, poimenovan pa je po bosanski vasici Jezero.)

Osnovni namen 1,8-kilogramskega helikopterja je preveriti, ali se je sploh smiselno ukvarjati z letanjem po Marsu. Tamkajšnja atmosfera ima namreč le odstotek gostote Zemljine, zagotavlja precej manj opore (vzgona) in je torej precej zahtevnejša za zračna plovila. Če bo helikopter učinkovit, potem jih bodo razvili še več, v prihodnosti pa bodo služili kot izvidnice tako za roverje kot pri človeških odpravah.

Helikopter nima znanstvenih instrumentov, opremljen je le z visokoločljivostno kamero, električno energijo mu zagotavljajo sončne celice.

Ime Mars 2020 je začasno, trajni naziv bodo podelili ameriški otroci. Nasa je organizirala javni natečaj, v katerem lahko sodelujejo mladi od vrtca pa vse do 12. razreda njihovih šol. Ime bodo razglasili februarja prihodnje leto. Opomnik: z roverjem lahko na Mars pride tudi vaše ime.

Nasa ima v razvoju še en letalnik (Dragonfly), namenjen na Saturnovo luno Titan.

Video 1: Ponazoritev delovanja

Video 2: Neposreden prenos iz laboratorija 24/7

3. MVP: Sojuz vendarle prispel, Fjodor pa vijači po postaji

Vesoljska ladja Sojuz MS-14 se je v torek ob 3.10 po našem času priključila na Mednarodno vesoljsko postajo. Na Roskozmosu so si oddahnili. Združitev bi se namreč morala zgoditi že tri dni prej, v soboto zjutraj, pa je odpovedal sistem KURS, ki samodejno pripelje ladje na postajo, Sojuz pa je bil brez posadke, ki bi to lahko storila ročno, zato so vse skupaj odpovedali.

Zaplet so rešili z obvodom. Že priključeni Sojuz MS-13 so prepeljali na drug modul postaje, Zvezdo, prišleka pa usmerili na njegovo mesto na Poisku, kjer je opravil samodejno priključitev. Pospešeni posnetek je v tvitu desno.

Sojuz MS-14 je na postajo pripeljal 670 kilogramov opreme, kot so znanstveni eksperimenti in sistemi za vzdrževanje postaje, pa tudi hrano, zdravila in pripomočke za osebno higieno. Bolj odmeven prišlek je humanoidni robot Fjodor (Skybot F-850).

Roskozmos je zanj napovedoval marsikaj, med drugim da bo opravljal nevarne naloge namesto astronavtov, na primer med vesoljskimi sprehodi. A zdaj, ko je kovinsko človekoličenje dejansko na postaji, ne deluje preveč koristno. Z uradnega profila na Twitterju je razvidno, da Fjodor sicer lahko marsikaj dela, a ga mora pri tem en kozmonavt upravljati, drugi nadzorovati.

V novem sporočilu za javnost je ruska agencija dodatno pojasnila, da gre za razvoj platforme z oddaljenim upravljanjem.

Na portalu Russianspaceweb menijo, da gre prej za politično igračko, ki kuri denar in je uporabna kot beli slon.

A obenem drži, da je glede na vse poprejšnje humanoidne robote, ki so obiskali vesoljsko postajo, neprimerno kompleksnejši in zmogljivejši.

Na MVP-ju bo le še dober teden dni.

Zmaj je odnesel eksperimente
Prav tako ta torek je postajo zapustila SpaceXova tovorna kapsula Dragon. Odklopila se je ob 17. uri po našem času, v Pacifik pa čofnila pet ur pozneje. Na tla je med drugim vrnila znanstvene poskuse Biorock, SpaceMoss in GoodyearTire, skupno za 1.200 kilogramov tovora.

Z Mednarodne vesoljske postaje lahko tovor vračata le Dragon in ruski Progress, prvi zmore do tri tone, drugi slabi dve.

Naslednja je bela japonska štorklja
Naslednjo oskrbovalno misijo za MVP bodo opravili Japonci. Predvidoma 11. septembra bodo na raketi Kounotori 2 (H-II B) izstrelili tovorno plovilo HTV8, piše v Jaxinem sporočilu za javnost. HTV ob vrnitvi v ozračje zgori.

Astronavti so s postaje videli nekaj, česar se ljudje v ZDA trenutno zelo bojijo. Hurikana Dorian, ki trenutno grozi s katastrofalnim uničenjem.

4. Orkan Dorian iz vesolja

Orkan Dorian, ki grozi Floridi in Bahamom, se je okrepil in dosegel kategorijo štiri z vetrovi, ki pihajo s hitrostjo skoraj 215 kilometrov na uro. Na Bahamih se bojijo poplav zaradi hudih padavin, ki jih prinaša orkan. Napovedovalci vremena opozarjajo, da bi bil lahko Dorian najmočnejši orkan, ki bo zadel Florido, po orkanu Andrew pete kategorije, v katerem je leta 1992 umrlo 65 ljudi, 63.000 domov pa je bilo uničenih.

Orbita Zemlje ponuja svojstven pogled na ta uničevalen pojav. Vremenski in drugi sateliti priskrbijo dragocene podatke za vremenoslovce, medtem ko so z Mednarodne vesoljske postaje imeli svojstveno perspektivo, zaobjeto v spodnjem videu:

Še rekonstrukcija na podlagi satelitskih meritev:

5. Še ena iranska raketa eksplodirala

Iran se lahko pohvali z lastnim vesoljskim programom, na svojih raketah izstreljuje satelite, poskusno pa tudi živali, čeprav te le do vesolja in nazaj, ne v orbito. Ne more pa se pohvaliti z odprtostjo, saj večino informacij zadrži zase.

Letos pa njegovi vesoljski agenciji ISA ne gre najbolje, saj ji je v zgolj nekaj mesecih eksplodirala že tretja raketa.

Informacijo o dogodku so posredovala podjetja, ki izvajajo satelitsko opazovanje Zemlje iz orbite. Uporabljen tip rakete ni znan.

Iranu se je že porogal predsednik ZDA Donald Trump. Državi sta že lep čas vpleteni v konflikt, ki polagoma stopa v vojaške vode.

6. Trump oznanil vesoljski poveljniški center

Mirovna narava vesolja prhni. Vojskam sveta so informacije iz orbite, tako izvidniški posnetki kot satelitska navigacija, neprecenljive. Posledično razvijajo tako flote vojaških satelitov kot orožja za klatenje teh naprav z neba. Pri tem so še posebej dejavne ZDA, Rusija, Kitajska in Indija.

Predsednik ZDA je ta teden naredil korak naprej z oznanitvijo, da bo znova vzpostavljeno vesoljsko poveljniško središče.

Ne gre sicer za novo idejo, ampak za ponovno vzpostavitev poveljstva, ki je delovalo že med letoma 1985 in 2002. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so poveljstvo zaprli, saj se je vojska osredotočila na t. i. vojno proti terorizmu.

7. Zvezdne družine držijo skupaj

Esin vesoljski teleskop Gaia išče in analizira več kot milijardo zvezd v naši okolici, ki ustvarjajo 3D-karto. Pri tem se o naših bližnjih in daljnih sosedah tudi marsikaj nauči.

Po analizi starosti in gibanja zvezd so ugotovili, da zvezde, ki nastanejo skupaj, dolgoročno skupaj tudi ostanejo. Več v zgornjem videu in tem sporočilu za javnost.

8. FOTO: Vesoljski grob

Tokratna paša za oči je planetarna meglica NGC 5307 10.000 svetlobnih let stran v ozvezdju Kentavra. Ime planetarna meglica je zavajajoče, saj gre za zvezdo v jeseni "življenja", ki je izgubila zunanje plasti.