Vprašanje pa je, kako bo z mladimi oboževalci superjunaških filmov.

Film je namreč zelo drugačen od spektaklov studia Marvel, ki so zapolnjeni s fantazijskimi prijemi in izdatno uporabo računalniške animacije. Joker je pod režijo Todda Phillipsa po svojem vzdušju bližje trilogiji filmov o Batmanu režiserja Christopherja Nolana, saj ubere bolj realističen pristop k pripovedovanju. Gotham je tako bolj podoben New Yorku 70. let kot pa tistemu v filmu Tima Burtona z Jackom Nicholsonom, zgodba pa bolj kot stripovska adaptacija daje vtis karakterne študije v žanru socialne drame, ki naslavlja teme revščine, mentalne bolezni in družbenega razkroja. Phillips je na novinarski konferenci v Benetkah poudaril, da je že od začetka načrtoval film, ki Jokerja (oziroma Arthurja, kot mu je tu ime) pokaže v novi luči.

Simbol kaosa postal čisto po naključju
"Naš Joker zagotovo ni človek, ki bi želel videti svet v plamenih," je povedal 48-letni režiser. "Gre za moškega, ki v prvi vrsti išče svojo identiteto in ki simbol za nekaj večjega postane čisto po naključju. Joker v stripih nikoli ni imel točno definirane zgodbe o svojem izvoru, vedno je bilo podanih več interpretacij, od kod izhaja. To nam je dalo veliko svobode in zato smo si lahko med nastajanjem filma vsak dan domislili kaj novega."

Toddu Phillipsu sicer na prvi pogled ne bi pripisali režije filma v superjunaškem univerzumu znamke DC Comics, saj je bil do zdaj najbolj poznan po svoji trilogiji filmov Prekrokana noč (The Hangover). Režiser pa Jokerja kljub temu ne vidi kot prevelik odmik od svojega dosedanjega dela. "Joker je v tonu res nekoliko drugačen film, a še vedno gre zgolj za pripovedovanje zgodb. Do zdaj v svojih filmih še nisem pokazal, kako zelo so name vplivale karakterne študije 70. let, ki sem jih gledal kot mladenič. Razmišljal sem, zakaj ne bi na tak način obdelali stripovskega lika. Če bi dobili dobrega igralca, bi lahko s tem pristopom ustvarili nekaj res izvirnega."

Nemi film večji vpliv kot stripi o Batmanu
Čeprav se ustvarjalci niso pretirano zatekali k dosedanjim stripovskim in filmskim različicam tega lika, pa bodo oboževalci vseeno opazili nekaj elementov iz dosedanjih zgodb o Jokerju. "Tu je denimo premisa o spodletelem komiku, ki izhaja iz stripa The Killing Joke (1988). Največji vpliv pa mi je predstavljal nemi film The Man Who Laughed (1928). S tem filmom se je vse začelo. Na začetku, ko smo še zbirali ideje, smo se pogovarjali samo o tem filmu."

Philips je s tem pristopom ustvaril film, ki je bolj podoben mojstrovinam Martina Scorseseja iz 70. let, predvsem Taksistu (Taxi Driver, 1976). Ti filmi so imeli v svojem času izrazito političen pridih, Phillips pa je zatrdil, da Joker nima povezave z aktualnimi dogodki. "Filmi so pogosto ogledalo družbe. Joker se res odvija v poznih 70. letih ali na začetku 80., vendar smo ga napisali zdaj, zato se lahko nekatere aktualne teme vsekakor prikradejo noter. Joker ni političen film, je pa ta interpretacija odvisna od perspektive, s katere ga gledate."

Phoenixu se je zaradi izgube teže "začelo mešati"
Osrednje gonilo filma je seveda Joaquin Phoenix, ki tudi s tem filmom nadaljuje impresiven niz izjemnih filmskih vlog in bo tudi z Jokerjem kandidat za najvišje nagrade. 44-letni igralec je ob tem povedal, da se tudi on v pripravah na vlogo ni zgledoval po prejšnjih filmskih upodobitvah slovitega zlikovca, a da so bile priprave zelo intenzivne. "Prva stvar, ki sem se je lotil, je bila izguba teže. Spoznal sem, da to zelo vpliva na tvojo psiho. Začne se ti mešati, če izgubiš toliko teže v kratkem času. Ko smo se začeli poglabljati v scenarij, sem prebral knjigo o političnih atentatih, ki je zanimiva, ker opisuje različne tipe osebnosti tovrstnih storilcev. Arthurja sem identificiral kot enega izmed teh psiholoških tipov, a sem mu obenem želel dati nekoliko več širine. Nisem hotel, da bi ga lahko psihiater nemudoma umestil v eno izmed teh kategorij."

Sorodna novica "Catherine Deneuve in Juliette Binoche poosebljata zgodovino francoskega filma"

Režiser je Phoenixa motiviral s precej nenavadnim prijemom ‒ dal mu je prazen zvezek, kamor naj bi igralec zapisoval šale in misli z vidika svojega lika. "Prvih nekaj dni je bil dnevnik popolnoma prazen, sploh nisem vedel, kaj naj zapišem vanj. Potem pa sem naenkrat začel pisati, začelo je kar vreti iz mene. Tega nisem pričakoval. Ta dnevnik je postal pomemben del mojega odkrivanja lika."

Jokerjev smeh tokrat že skorajda boleč
Že v napovedniku filma lahko slišimo Phoenixovo interpretacijo Jokerjevega smeha, ki je bil venomer pomemben element tega zlikovca. "Jokerjev smeh sem razvil, še preden sva s Toddom začela delati scenarij. Povedal mi je, kakšnega Jokerja hoče. Pokazal mi je nekaj videov. Želel je, da bi bil Jokerjev smeh nekaj že skorajda bolečega. To se mi je zdelo zanimivo, ker vsi mislimo, da vemo, kako se Joker smeji, mi pa smo želeli temu dodati nekaj novega. Sprva se mi ni zdelo, da bom to zmogel. Veliko sem vadil. Bil sem tako negotov, da sem Todda poklical k sebi domov, ker sem hotel pred njim opraviti avdicijo za film. Bilo mi je zelo neugodno, dolgo sem potreboval, da sem mu pokazal ta smeh."

Phillips je k temu dodal. "Joaquinu sem takrat rekel, 'saj veš, da je vloga že tvoja, ne?' V filmu slišimo 3 ali 4 načine Jokerjevega smeha. Eden je iz trpljenja, drugega uporablja, kadar vzpostavlja stik z občinstvom, tretji pa je izraz čistega veselja. Med filmom tako vidite različne modulacije njegovega smeha."

Phillips ne ve ničesar o tekmi DC-ja z Marvelom
Pomembno vprašanje je bilo tudi to, kako dozirati nasilje v filmu, ki po eni strani prikazuje življenje psihopatskega zločinca, po drugi strani pa film vendarle cilja tudi na najstniško občinstvo. "Ena glavnih nalog režiserjev je, da uravnavajo ton filma, in nasilje je del tega. Joker je film, ki na gledalca deluje zelo počasi, zato smo morali biti previdni pri doziranju nasilja. Če gledate film, kakršen je John Wick 3, je tam nasilja veliko več, a se te ne dotakne tako globoko. Mi smo se ga odločili narisati z bolj realističnim čopičem. Kadar pride, naj gledalca zadene kot brca v želodec."

Joker bo torej morda celo bolj kot najstnike navdušil gledalce kakovostne psihološke drame. Ali lahko ta bolj realističen pristop predstavlja nekakšno orožje znamke DC Comics proti komercialno izredno uspešnim filmom studia Marvel? Phillips se ni želel spustiti v to razpravo. "Ničesar ne vem o tekmi z Marvelom. Preprosto se ne gibam v tem svetu. Mi smo delali predvsem tako, da bi ustvarili drugačen film. Na začetku je bilo DC Comics in studio Warner Bros izredno težko prepričati, naj se lotijo takšnega filma, a ko smo jih dobili na svojo stran, so vseskozi močno podpirali film in za to smo jim zelo hvaležni. Ne vem pa, ali bo imel kakšen vpliv v filmskem svetu. Stripovske adaptacije so že zdaj izredno uspešne in ne potrebujejo sprememb."

Phillips je sicer novinarjem izjavil, da nadaljevanja filma Joker ne načrtuje. Film na spored slovenskih kinematografov prihaja 3. oktobra.