Ustavni sodnik Klemen Jaklič je v ponedeljek v ločenem odklonilnem mnenju na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti člena zakona o tujcih poudaril tudi domnevno sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. V odklonilno mnenje je tako vključil poseben dodatek, v katerem je med drugim opozoril na po njegovem mnenju nedopustne pritiske, ki naj bi jih bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru, ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil.

"Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je zunaj formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja (...) ter sugeriralo, naj jih spremenim," je zapisal Jaklič. Ko je pritiske zavrnil, pa se neprimernosti po njegovih besedah niso končale.

Sorodna novica Osebni obračun med varuhi ustave

Vili Kovačič zahteval izločitev Accetta, ker naj bi sodeloval pri sestavi programa SMC-ja

Jaklič je spomnil tudi na postopek odločanja o referendumu o drugem tiru, ko je Vili Kovačič zahteval Accettovo izločitev, saj naj bi sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa. Sodnik Accetto naj bi takrat zatrdil, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev, zato ga sodniki takrat niso izločili. Toda Accetto po Jakličevih navedbah takrat ni govoril resnice. "In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval," je zatrdil.

Tudi korespondenca med Accettom in vidnimi člani SMC-ja, ki jo je v ponedeljek objavil Požareport, pritrjuje Jakličevim besedam. Kot je razvidno, naj bi Matej Accetto podajal precej obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Jaklič, ki je bil očitno s korespondenco seznanjen že prej, trdi, da je Accetto v dopisih tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen "tihi podpornik".

Jaklič pojasnjuje, da je za to vedel že v času odločanja o izločitvi Accetta, zato je glasoval za. Napovedal je tudi odklonilno ločeno mnenje, a se nato zaradi pritiskov kolegic in kolegov ter "v korist pomiritve med sodnicami in sodniki" temu odpovedal. "Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkov te neresnice pa je bil, da je sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi. Razkrivam jo, ker se je podoben pojav zdaj ponovil," je navedel Jaklič.

Accetto: Gre za grob napad name, na osebno integriteto in integriteto sodišča

Accetto se je odzval na očitke sodniškega kolega Jakliča in zapisal, da ni zavajal ali lagal, očitki o sodelovanju pri pisanju programa SMC-ja pa so po njegovih besedah neutemeljeni, saj je objavljeno dopisovanje še iz časa pred nastankom stranke. "Gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča," je prepričan.

Accetto je opozoril, da je pri odločanju ustavnega sodišča o referendumu o drugem tiru pobudnik referenduma Vili Kovačič predlagal njegovo izločitev z razlogi, da naj bi bil v volilnem letu 2014 soavtor predvolilnega programa stranke SMC za področje pravosodja, soavtor več knjig s takratnim predsednikom vlade Mirom Cerarjem ter splošneje leta 2014 sodelavec Cerarja pri sestavljanju programa politične stranke SMC.

Kolegi sodniki so bili po njegovih pojasnilih "s temi, sedaj javno izraženimi očitki seznanjeni že ob takratnem odločanju o izločitvi, pa so predlog za izločitev na koncu vseeno zavrnili. Torej z izjemo sodnika Klemna Jakliča tudi po presoji drugih sodnikov navedeni očitki niso bili prepričljivi oziroma taki, da bi postavili pod vprašaj mojo verodostojnost in nepristranskost".

"V predvolilnem programu SMC-ja ne razberem niti ene svoje misli ali stavka"

"Nisem tajil dobrega osebnega poznanstva z Mirom Cerarjem in tudi tega ne, da sem pred njegovim vstopom v politiko z njim sodeloval v okviru civilnodružbene skupine, ki jo je zbral za spodbujanje razprave o aktualnih vprašanjih slovenske družbe," je povedal Accetto. Pojasnil je, da se za vstop v politiko ni odločil, odločitev mu je "olajšalo" že dejstvo, da je od septembra 2013 do septembra 2016 bival in služboval na Portugalskem.

Sorodna novica Ustavno sodišče razveljavilo del spornega zakona o tujcih

"Posledično nisem sodeloval pri ustanavljanju stranke SMC, nisem postal njen član in se z njo nisem udeležil predvolilne tekme na državnozborskih volitvah leta 2014," je poudaril in še pojasnil, da je "dopisovanje, o katerem je v svojem mnenju pisal sodnik Jaklič (in ga je nato s podobnimi očitki javno razgrnil eden izmed medijev), potekalo še v okviru civilnodružbene razpravne skupine". Zapisal je še, da v predvolilnem programu, ki ga je SMC po ustanovitvi predstavila javnosti, sam ne razbere "niti enega stavka ali misli, ki bi bodisi neposredno bodisi posredno prišla od mene".

Accetto ne v primeru zakona o tujcih ne v primeru referenduma za drugi tir ni glasoval "v prid" SMC-ju

Accetto Jakličev napad ocenjuje kot brez primere v mednarodni praksi najvišjih sodišč tako glede vsebine neutemeljenih očitkov kot tudi tona in ostrine. Celotno dogajanje Accetto vidi kot grob napad nanj in na njegovo sodniško integriteto, "ki pa ni samo neutemeljen, ampak za povrh v luči obeh relevantnih odločitev sodišča še protisloven".

Kot je pojasnil, je v obeh zadevah, ki se jih zdaj problematizira, sam glasoval na način, ki "nikakor ni bil v prid interesom stranke SMC in njenega tedanjega voditelja". "Sodnik Jaklič mi – tako kot tudi preostalim sodnikom – očita, da sem za vsako ceno zaradi političnih motivov želel sprejeti odločitev, ki je sporno določbo zakona razveljavila. Ob takih navedbah sem že nekoliko zmeden, kaj želijo vsi ti izraženi očitki sploh sporočiti: naj bi bil politično pristranski v prid gospodu Cerarju ali proti njemu," se ob tem sprašuje Accetto.

Predsednik ustavnega sodišča stopil na Accettovo stran

Na spor med ustavnima sodnikoma se je v izjavi za javnost odzval tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Kot je zapisal, je bila vloga Accetta v času pred ustanovitvijo SMC-ja v preteklih letih že večkrat predmet presoje pred ustavnim sodiščem – prvič v zadevi drugi tir, nazadnje pri presoji ustavnosti zakona o tujcih. "Sodniki so vselej večinsko presodili, da razlogov za izločitev ni," je zapisal.

Accetto po mnenju Kneza drugih sodnikov in sodnic pri tem tudi ni zavajal. "Njegova pojasnila so bila jasna in izčrpna," je navedel. Dodal je, da javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva, pozivi k odstopu pa niso utemeljeni. V eni od odločitev sodnikov o neizločitvi Accetta piše, da je sodnik sodišču pojasnil, da ni sodeloval pri pisanju programa SMC-ja.

Petrič: Za ustavnega sodnika je potrebna določena zrelost

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pa je za ob sporu med ustavnima sodnikoma opozoril na vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano, čim bolj neodvisno in sestavljeno iz čim bolj zrelih osebnosti, ki so se pripravljene tudi izpostaviti. "Ustavno sodišče je tisto, ki – ko vsi vpijejo eno – prižge rdečo luč in reče, da je nekaj kršitev ustave. To, da ustavno sodišče funkcijo lahko opravi na ustrezen način, zahteva trezen premislek, veliko pravno znanje, odlično razumevanje ustave in zelo zrele osebnosti," je opozoril Petrič.

Kritičen je tudi do načina izbiranja ustavnih sodnikov: "Preveč je iskanja sodnikov, ki bodo po možnosti naši, dogovarjanja, koliko bo naših in koliko vaših. Rezultat tega je daleč od uravnoteženosti ustavnega sodišča. To ni prava pot. Prava pot je iskati resnično najboljše."

Kot je še dejal, je prav, da ko posameznik postane ustavni sodnik, "zaradi ugleda sodišča zahteva svojo izločitev, če obstaja tudi samo neka možnost, da se z nekimi tehtnimi argumenti oporeka njegovi neodvisnosti". To je po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika tudi "stvar zrelosti" posameznika, zato je "bolje, da je ustavni sodnik človek v zrelih letih kot pa mladenič, ki ima še kdo ve kakšne ambicije".

Zagorc: Preteklo politično delovanje ni razlog za izločanje

Profesor ustavnega prava Saša Zagorc ob sporu med ustavnima sodnikoma poudarja, da je vidik nepristranskosti pomemben, da pa preteklo politično delovanje samo po sebi ne more pomeniti avtomatičnega izločanja sodnika v konkretni zadevi.

Ko gre za vprašanje, v kolikšni meri preteklo politično udejstvovanje vpliva na nepristranskost sodnika, je Zagorc spomnil, da smo v preteklosti imeli primer, ko so celo nekdanji predsednik politične stranke in poslanca postali ustavni sodnik. Jasno je, da so ustavni sodniki osebe, ki imajo politična prepričanja; nekateri jih povedo jasneje, drugi manj, nekateri svoja stališča potrjujejo tudi z dejanji. "A živeti v iluziji, da so ustavni sodniki nekakšni modreci, ki lahko popolnoma odmislijo svoja hotenja in pričakovanja, je verjetno nesmiselno," pravi Zagorc.

Ko se govori o nepristranskosti, sta po njegovih besedah pomembna dva vidika. Ko gre na primer za sorodstvene vezi s stranko v postopku, nihče ne bi zaupal odločitvi sodnika. Pri drugem vidiku pa gre za videz nepristranskosti, ko lahko tudi povprečen opazovalec kljub zatrjevanju sodnika, da lahko o zadevi odloči nepristransko, o tem zaradi določenih povezav tega sodnika podvomi o tem.

Konkretnega primera, ko očitke o domnevni pristranskosti in zavajanju kolegov ustavnih sodnikov na Mateja Accetta naslavlja njegov sodniški kolega Klemen Jaklič, Zagorc ne pozna dovolj, da bi ga lahko komentiral. Kot pravi, je veliko informacij, ki počasi kapljajo v tej zgodbi, zlasti ali je zares šlo za zavajanje sodnikov ali ne. Da bi lahko zadeve komentiral, bi moral imeti vse podatke, kaj se je dogajalo na sejah ustavnega sodišča, kako so bili predstavljeni vsi vidiki. Zgodba pa mu nekoliko smrdi tudi po iskanju senzacionalnosti.

Zagorc težko sodi tudi, zakaj je prišlo do komunikacije med ustavnima sodnikoma prek ločenih mnenj. A ko gre za ločena mnenja, imajo sodniki avtonomijo, da lahko vanje zapišejo, kar želijo. Seveda pa lahko tako utrdijo svojo integriteto, prepričljivost, lahko pa jo tudi potencialno izgubijo.

Zagorc je ob tem spomnil, da je tudi sam zagovarjal stališče, kot ga je zdaj sprejela večina sodnikov. "Žal se zdaj manj ukvarjamo z vsebinskim sporočilom te odločbe, ki pa je zelo pomembno za vladavino prava," je dejal.

Trstenjakova: "To so resni očitki"

Dogajanje je "na neki način zaskrbelo" tudi nekdanjo sodnico na Sodišču EU-ja Verico Trstenjak, ki je v preteklosti tudi že bila kandidatka za ustavno sodnico. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejala, da je ustavno sodišče vedno dojemala kot institucijo, ki dejansko odloča neodvisno in nepristransko in ki daje videz ustavnosti.

Ustavnemu sodniku je po njenih besedah sicer treba pustiti, da piše ločena mnenja in tako izrazi svoje stališče, saj to dopušča tudi naš pravni red. Obenem pa se mora vsak sodnik zavedati odgovornosti tako do prava kot tudi do sodržavljanov. Prav tako pa mora vsak sodnik vedeti, da se izloči v primerih, kadar se zaveda povezave z določeno stranko ali obravnavano predmetno zadevo na splošno. "To so resni očitki. To niso majhne zadeve," je pripomnila ob trenutnem sporu.

Ustavni sodniki so seveda lahko različnih mnenj, različnih političnih ali religioznih pripadnosti ali spolne usmerjenosti. A na ustavnem sodišču mora v primerih, kadar se krešeta dve mnenji, zmagati avtoriteta argumenta, ne pa argument avtoritete, je še poudarila Trstenjakova in dodala, da morata sodnika pri odločanju voditi pravo in pravičnost.