Zagotovo smo si vsi v otroštvu vsaj enkrat zaželeli, da nam starši kupijo zmaja. Razvili smo vrvico in z njim tekali po bližnjem travniku ter ga spodbujali, naj ga "zagrabi" veter in dvigne v nebo. Pri tem smo bili bolj ali manj uspešni, kdaj tudi popolnoma razočarani, jezni, objokani zaradi neuspeha ali celo nesreče, na primer strgane vrvice, luknje v papirju ... ali v hlačah.

Danes je tekanje otrok z zmaji redko videti, zato je še toliko bolj razveseljiv podatek, da med množico društev, ki obstajajo v Sloveniji, deluje tudi Zmajsko društvo KAP Jasa, katerega gonilni sili sta glavni "krojač" zmajev in predsednik društva Janez Vizjak ter kopilot in pisec zgodb Saša Iskrić. Društvo je aktivno dve leti in nima veliko članov, le okoli deset, ki se udeležujejo različnih zmajskih festivalov, prirejajo delavnice in predvsem z navdušenjem ustvarjajo nove in nove zmaje – tiste res res velike.

Seveda je mogoče takšne zmaje kupiti tudi prek spleta, a glavni čar je v tem, da ga izdelamo sami, pravita. "Ne potrebujemo veliko, ključnih je le nekaj stvari. Prva je, da imamo doma šivalni stroj. Nato kupimo material – vrvico, karbonske palice in najlon, iz katerega so na primer izdelana tudi jadra za jadrnice. Tretja stvar pa je – veliko potrpljenja," sta začela pogovor.

V svoji zalogi imata trenutno okoli 20 zmajev, izdelujeta pa nove, ki jih želita predstaviti na velikem zmajskem festivalu v Indiji, na katerega se odpravljata januarja. "Najdaljšo tradicijo spuščanja zmajev imajo v Aziji, predvsem v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Bistvo festivala, na katerega odhaja naše društvo, je predvsem šov, predstava. Čudovito bo, ko bo vsak odprl svojo vrečo in pokazal, kakšnega zmaja je sešil. Obstajajo pa tudi tekmovanja – recimo za najlepšega zmaja, pa tudi borbe z zmaji, katerih cilj je s svojim zmajem prerezati vrvico tekmečevemu. Posebna kategorija so akrobatski zmaji, s katerimi se lahko delajo figure. Deset, dvajset zmajev se hkrati dvigne v zrak in dela različne formacije," sta razložila.

Preprostega papirnatega zmaja lahko za nekaj evrov kupimo v najbližji trgovini, izdelovanje velikih zmajev pa je prava mala znanost, saj jih obstaja več vrst in oblik. Najpomembneje je, da vemo, za kakšen namen ga bomo potrebovali. "Obstajajo eno-, dvo- in štirivrvični, pa napihljivi brez palic in takšni z ogrodjem, odvisno pač, v kakšnem vetru želimo z njimi leteti. Obstajajo celo zmaji, ki sploh ne potrebujejo vetra, zato se jih lahko uporablja v dvorani za nastope in delanje različnih koreografij," pripovedujeta navdušeno in dodajata, da so zelo znani japonski modeli zmajev. "Načrte za vse dobiva na spletu, nato jih prilagodiva. Midva jih običajno povečava, da nastanejo res veliki zmaji z dolgimi repi, saj je to zelo lepo videti v zraku. Takšni zmaji merijo po štiri, pet kvadratnih metrov." In imajo tudi kar konkretno ceno, saj je treba za material odšteti tudi do 500 evrov, sledijo pa še ure zastonjkarskega dela in šivanja.

Največji zmaj je človeška ribica, dolga 20 metrov

Največji zmaj, ki sta ga ustvarila, je za zdaj zmaj v obliki človeške ribice in je dolg kar 20 metrov. "Vsakič, ko ga vzameva iz vreče in poleti, je res 'uau'," sta dejala. Posebej lepi so "šov zmaji", ki so pisani, veliki, z dolgimi repi, ki vihrajo v vetru. "Sploh, če se znajde na kupu veliko takih zmajev, so ljudje res fascinirani. Človeštvo tako ali tako že od nekdaj navdušujejo stvari, ki letijo," sta dodala.

Si predstavljate, kako dolgo vrvico imajo tako veliki zmaji? Odgovor bo verjetno tudi vas presenetil. "Običajno je vrvica dolga 200 ali 300 metrov, obstajajo tudi zmaji, navezani na 800-metrsko vrvico. Zelo je pomembno, da ima vrvica veliko nosilnost, saj zmaj vleče tudi z 20- do 30-kilogramsko silo, v zrak pa z lahkoto ponese predmet, težek deset kilogramov."

S pomočjo zmaja odkrila rimsko villo rustico pri Kašlju

Za njiju je ta velika nosilnost zelo pomembna, saj zmajev ne spuščata "kar tako", za konjiček, ampak sta se usmerila v fotografiranje iz zraka s pomočjo zmajev. Sprva sta zato seveda morala izdelati takšnega zmaja, ki je tako stabilen, da v zrak lahko ponese vso potrebno opremo. "Začela sva s tem, da sva z zmaji delala lepe in zanimive fotografije, ker je pogled iz zraka vedno zanimiv." A nista ostala le pri tem, zdaj je zmaj postal celo neke vrste njun znanstveni pripomoček, saj z njegovo pomočjo odkrivata celo arheološke ostanke. "Prek nekega upokojenega arheologa s Škotske sva dobila infrardečo kamero, ki je primerna za odkrivanje arheoloških ostankov. Kako to deluje? Na poseben način se dvakrat posname neko območje in nato se s kombiniranjem infrardečih in navadnih posnetkov odkrijejo razlike v rastju. Tako lahko vidimo, kje so pokopani zidovi ali jarki. Na tak način smo s pomočjo zmaja odkrili rimsko villo rustico pri Kašlju in še kaj."

A glede na to, da zmaj fotografira z višine 300 metrov, je verjetno veliko fotografij popolnoma neuporabnih, saj je zmaj med letenjem posnel "kar nekaj". "Res je. Ko usmeriva fotoaparat, nikoli ne veva, kaj sva ujela, dokler zmaja ne spustiva dol in pogledava "izplena". Takrat je vedno prisotno veliko pričakovanje," sta dodala Janez in Saša.

Seveda je pri spuščanju zmajev pomemben tudi veter. Če ga je premalo, zmaj ne poleti, če je premočen, je že boj, sta dejala. Najbolj optimalna hitrost vetra se giba med 5 in 15 kilometri na uro, takrat zmaj leti najlepše, a v vseh primerih si je treba prej nadeti zaščitne rokavice. Pa še takrat se ne da preprečiti kakšnih nesreč, na primer, da se strga vrvica ali da zmaj pristane na drevesu.

Zmaji, o katerih govorimo, so torej vsi velikanski, zato tudi "odpade" tekanje po travniku, da bi ga poneslo v zrak. "Ne, pri teh velikih zmajih na začetku sploh ni treba teči. Samo razvijemo okoli 20 metrov vrvice in veter ga sam ujame in dvigne v nebo," sta pojasnila. In zmaja na tako dolgi vrvici veter v idealnih vremenskih pogojih nato kar ne spusti nazaj na tla. Na nedavnem zmajskem festivalu je bil tako zmaj neprestano v zraku kar osem ur, od jutra do mraka, saj v višinah bolj piha kot nižje pri tleh. "Da ga ni bilo treba držati, smo ga pripeli na kline," sta pojasnila.

Veter v Sloveniji za zmaje ni dober

Kje je člane zmajskega društva mogoče videti najpogosteje? "Slovenija ni preveč prijazna za spuščanja zmajev, saj je veter zelo nestabilen, nekonstanten. To se vidi tudi po tem, koliko vetrnih elektrarn je pri nas. Toliko, kot je vetrnic, toliko je tudi teh, ki spuščamo zmaje. Sicer pa jih je lepo spuščati na Ljubljanskem barju, saj je teren raven, ni dreves, daljnovodov in drugih ovir. Zmaje sva spuščala tudi že na Dravskem polju in na Obali. Podobno kot pri nas dobrega vetra nimajo niti alpske doline v Avstriji in Švici. Ugoden veter pa je na primer na severu Nemčije, v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji."

Ne le, da zmaji privabljajo nasmeh na obraz in nostalgijo v misli ter da se jih da uporabljati tudi za fotografijo in celo v znanstvene namene, imajo tudi druge prednosti v primerjavi z drugimi letečimi predmeti. "Če jih primerjamo s tako priljubljenimi brezpilotnimi letalniki, lahko zmaj ostane v zraku dalj časa, ima večjo nosilnost, ne povzroča hrupa. Ljudje ga popolnoma drugače dojemajo. Ko vidijo brezpilotni letalnik, se umikajo, pri zmaju pa pomahajo kameri."

Zagotovila sta, da ne prihaja niti do "bližnjih srečanj" s ptiči. "Ne, še nikoli se noben ptič ni zaletel v zmaja. Ko smo bili na festivalu, so se ptiči zmaju samo približali, nato pa odleteli stran. Verjetno jih ne moti toliko, ker je zmaj v zraku bolj ali manj pri miru."