Zakladnica na dresdenskem gradu, znana kot Zeleni svod (Grünes Gewölbe), hrani okoli 4.000 dragocenih predmetov iz slonovine, zlata, srebra in draguljev. Tarča vlomilcev je bil zgodovinski del zbirke, ki jo je v 18. stoletju ustvaril vladar Saške Avgust Močni.

"Ukradli so tri izmed desetih nizov diamantov," je povedala vodja dresdenskih državnih muzejev Marion Ackermann. Kulturno in zgodovinsko vrednost izplena je označila za "neprecenljivo", poroča Deutsche Welle.

Ackermannova poudarja, da je ukradene dragocenosti nemogoče zakonito prodati na trgu, saj so preveč poznani. Nemški mediji sicer poročajo o milijonskih izgubah, tabloid Bild pa o plenu v višini milijarde evrov. Uradne ocene škode še niso podala.

Posnetki varnostnih kamer so pokazali, da sta dva vlomilca z okna v pritličju zgradbe odstranila železne rešetke in razbila steklo ter po ropu pobegnila z avtomobilom. Na prizorišču zločina so zdaj forenziki, policija je dele muzeja zaprla.

Policija je na tiskovni konferenci sporočila, da je na kameri v sobani draguljev videti dva vlomilca. Načelnik kriminalistov Volker Lange ob tem ni izključil, da so pri vlomu sodelovale še druge osebe.

Vlomilca sta v sobano vdrla skozi okno, nato pa sta načrtno odšla do vitrine, kjer je bilo skoraj sto predmetov, in jo razbila. Policija je prijavo o vlomu dobila v zgodnjih jutranjih urah. Varnostna služba je policijo obvestila o vlomu ob 4.59, je na novinarski konferenci pojasnil načelnik dresdenske policije Jörg Kubiessa.

Kmalu po vlomu je v Dresdnu zagorelo osebno vozilo, policija pa še preverja, ali sta vlomilca to vozilo uporabila pri begu. Policija naj bi še danes objavila fotografije osumljencev ter ukradenih predmetov.

Je požar onemogočil alarme?

Prostori v muzeju so običajno strogo varovani. Pred ropom je okoli 5. ure zjutraj izbruhnil požar v bližnji električni omarici, zato se pojavljajo ugibanja, da je požar prekinil dobavo električne energije v muzejski kompleks in onemogočil sistem alarmov v muzeju. Dobavitelj električne energije Drewag je potrdil, da je bila omarica poškodovana.

Saški ministrski predsednik Michael Kretschmer je nad vlomom izrazil ogorčene. Kot je dejal, so kriminalci s tem okradli celotno Saško: "Vrednosti v Zelenem svodu in kraljevi palači so ljudje v svobodni deželi Saška s težavo pridobivali skozi stoletja". Dodal je, da si takšnega vloma ni mogel niti zamisliti, saj je bil prepričan, da so bili varnostni ukrepi odlični.

Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters je v odzivu na vlom danes poudarila, da gre za napad na identiteto Nemčije kot kulturnega naroda. "Kraja primerkov, ki predstavljajo našo identiteto kulturnega naroda, nas je zadela v srce", je dejala in kot glavno prednostno nalogo označila še bolj okrepljeno varovanje nemških muzejev in kulturnih ustanov.

Zakladnico, ki velja za eno največjih baročnih čudes, je med letoma 1723 in 1730 postavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust, ki je zbiral dragocene predmete in umetnine. Dragocenosti so danes na ogled v dveh sekcijah – v Zgodovinskem zelenem svodu, ki leži v avtentično obnovljenih prostorih v pritličju dresdenskega gradu, in v Novem zelenem svodu nadstropje višje.

Eden izmed najbolj dragocenih predmetov zakladnice, 41-karatni zeleni diamant, je trenutno na razstavi v Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Med zakladi Zelenega svoda je na primer tudi 684-karatni safir, darilo ruskega carja Petra I. V zgodovinskem delu muzeja naj bi hranili tudi več rubinov, smaragdov in safirjev, zbirke gumbov, zaponk, okrasja za pokrivala ter odlikovanja.

V Berlinu roparji predlani odnesli 100-kilogramski zlatnik

Gre za drugi vlom v nemške muzeje v zadnjih letih, ki je povzročil nepredstavljivo škodo. Leta 2017 so roparji iz berlinskega muzeja Bode odnesli 100-kilogramski, 24-karatni zlatnik.