Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije so 4. decembra 1989 podpisali dogovor o sodelovanju, ki je hkrati pomenil tudi ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos). V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnjega SDS-a, pa Jože Pučnik in Andrej Magajna.

Za ustanovitev Demosa sta sicer pomembna še dva datuma: 27. november 1989, ko je bil sklenjen ustni dogovor o sodelovanju strank, in 8. januar 1990, ko se je Demosu tudi formalno pridružila še Slovenska kmečka zveza (današnji SLS), skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije. Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji. Zaradi preveč različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj je Demos razpadel 30. decembra 1991.

Obletnica sprejetja ustavnih amandmajev

V DZ-ju so se v sredo spomnili 30. obletnice še enega od prelomnih korakov na poti osamosvajanja Slovenije. Društvo poslancev 90, ki združuje poslanke in poslance, nekdanje poslance, delegatke in delegate nekdanje skupščine, izvoljene na volitvah leta 1990, in nekdanje poslance Evropskega parlamenta, je s slavnostno akademijo proslavilo tedanje sprejetje ustavnih amandmajev, ki so, kot so zapisali v vabilu, "predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije".

Slovenska skupščina je 81 ustavnih amandmajev, ki so bistveno spremenili takratno slovensko socialistično ustavo, sprejela 27. septembra 1989.

Zbrane je med drugim nagovoril tudi predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč. Spomnil je, da je bilo ob njihovem sprejemanju več poskusov, da bi predstavnikom slovenske države onemogočili potrditev dopolnil. "A bistveno je, da je slovenska politika ostala trdna v svojih odločitvah in da je slovenska skupščina kljub vsem pritiskom iz Srbije in Beograda dopolnila sprejela," je dejal.

Dopolnila so po njegovem prepričanju dala pravno podlago za nadaljnje procese k samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter njeno uveljavljanje kot demokratične, pravne in socialne države.