Tokrat so na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Instituta "Jožef Stefan" izbrali tako imenovani ambiciozni scenarij, po katerem bi v desetih letih za več kot tretjino zmanjšali porabo energije in izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2005.

"Največji izziv še vedno predstavljajo obnovljivi viri energije, kjer pa so sicer nekoliko novejše analize pokazale, da bi lahko dosegli nekoliko višje cilje, vendar sta glavni izziv še vedno prostorsko umeščanje objektov in varovanje narave," je za Radio Slovenija povedal Stane Merše, koordinator projekta z Instituta "Jožef Stefan".

Dokument predvideva za 28 milijard evrov naložb v desetih letih, in to še brez drugega bloka krške nuklearke. Bodo pa dodaten izziv strokovni kadri, ki bi izpeljali vse ukrepe. Dopolnjeni osnutek okoljskega poročila pa med drugim predlaga izločitev ukrepov dokončanja hidroelektrarne Mokrice najpozneje do leta 2025, dokončanja hidroelektrarn Suhadol in Trbovlje najpozneje do leta 2030, novih hidroelektrarn na Muri pa ne predvideva.

Za hidroelektrarno Mokrice je sicer bil sprejet državni prostorski načrt, projekt pa je bil v času priprave dopolnjenega osnutka okoljskega poročila v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Presoja vplivov na okolje, ki se dela na podrobnejši ravni, bo tako pokazala, ali in pod kakšnimi pogoji je projekt sprejemljiv.

Osnutek bo presodilo okoljsko ministrstvo

Dopolnjeni osnutek okoljskega poročila prinaša tudi alternative za nadomestitev izpada proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v primeru neizvedbe oz. zmanjšanega obsega izvedbe posameznih ukrepov, in sicer z zmanjšanjem končne rabe energije in povečanjem meje za uvoz elektrike v smeri povečanja dopustnega deleža uvoza.

Ministrstvo za infrastrukturo je dopolnjeni osnutek načrta in osnutek okoljskega poročila poslalo v presojo ministrstvu za okolje in prostor. Ko bo infrastrukturno ministrstvo prejelo pozitivno mnenje o ustreznosti dopolnjenega načrta in okoljskega poročila, bosta "nemudoma sledila njuna javna razgrnitev in posvetovanje z javnostjo". Ministrstvo bi sicer moralo načrt do konca prejšnjega leta že poslati v Bruselj, vendar tega niso storili, ker še ni končan.