Vlada ga ne bo sprejela in poslala v Bruselj v določenem roku, to je do konca leta, ampak bo to storila šele prihodnjo pomlad, zaradi te zamude pa bo, kot je konec avgusta priznala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ogroženo črpanje evropskih subvencij za obnovljive vire energije.

Sorodna novica "Tako smo že navajeni na vročino, da normalno stanje občutimo kot ohladitev"

Glavni razlog za zamudo je, da si je naša država kot ena redkih izbrala zahtevnejšo pot, podnebno-energetski načrt bo namreč podvržen še presoji vplivov na okolje, kar bo sprejemanje dokumenta še upočasnilo, čezmejni interes za sodelovanje v postopku pa sta že izrazili Avstrija in Madžarska. V javni razpravi pa je bilo doslej slišati veliko kritik, tudi iz energetskih krogov.

"Če se trende, ki so zdaj, ekstrapolira še naprej, preprosto priznamo, da hočemo 'biznis as usual' (vse po starem, op. n.) peljati še 20, 30 let in to ni trajnostno!" je opozorila Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Za 15 odstotkov nižji izpusti ogljikovega dioksida in 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 sta glavna cilja predloga podnebno-energetskega načrta, ki ga je izdelal konzorcij pod vodstvom Instituta "Jožef Stefan". "Če pa gledamo energetsko mešanico, je dejstvo, da ostajamo v sedanjih okvirih, radikalnega zasuka v desetih letih ne moremo pričakovati," je dejal Stane Merše z Instituta Jožef Stefan.

Sorodna novica Iztok Tiselj: Za NEK 2 bi morali najprej na referendum

V energetiki, ki je glavni steber razogljičenja, so zaskrbljeni, ker država zamuja s pripravo načrta, ki ne daje odgovorov na ključna vprašanja. "Bo pa blamaža, če bomo ta načrt poslali v taki obliki, kot je danes, ker bomo spet ocenjeni najslabše," pa je opozoril Robert Golob, predsednik uprave GEN-i.

"Utopični zeleni načrti"

Glavna neznanka je, s katerimi novimi proizvodnimi viri bomo nadomestili 1.200 megavatov moči iz krške nuklearke in TEŠ-a po njunem zaprtju in koliko nas bo to stalo. Če želimo elektrificirati še promet in ogrevanje, pa potrebujemo še dodatne kapacitete.

"Če bomo nadomeščali z malimi elektrarnami na strehah in balkonih, kar je teoretično mogoče, bi to zahtevalo 30.000 megavatov moči, kar pomeni od 30 do 40 milijard evrov stroškov," je opozoril Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor.

A to še ni vse. Za zeleno energijo je treba zagotoviti baterijske hranilnike. "Kar bi spet stalo nekaj deset milijard evrov, to so utopični načrti, mogoče všečni, a nerealni," je še dodal Sovič.

Energetska revščina in stagnacija?

Čeprav še ni makroekonomske ocene stroškov zelene energetske preobrazbe, je že zdaj jasno, da bodo računi za elektriko vse višji. Da bi preprečili energetsko revščino in stagnacijo gospodarstva, Elektro Maribor predlaga uvedbo energetske kapice.

"Zdaj je cena elektrike za gospodinjstva na 84 odstotkih evropskega povprečja, za gospodarstvo na 81 odstotkih. Mi menimo, da bi bilo treba kapico postaviti pri 80 odstotkih," je sklenil Sovič.