Dokument bo kmalu podan v javno razpravo, predvidoma marca pa naj bi bil sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bo Slovenija najverjetneje še pred sprejetjem dokumenta v Bruselj posredovala njegove okvirne cilje.

Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja, kar naj bi dosegli prek delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstotni delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali.

Konkretne naložbe v dokumentu še niso navedene, odločitev o drugem bloku krškega NEK-a sledi pozneje, prav tako letnica predčasnega zaprtja Teša. Zaradi neskladij z okoljsko zakonodajo je za zdaj zamrznjena odločitev o srednjesavski verigi elektrarn.

Energetika se bo morala razogljičiti, prebivalstvo se bo moralo razogljičiti, enako industrija in vsi sektorji. Del energetike, ki se bo razogljičila, je lahko jedrska, je za Radio Slovenija o tem, kako si predstavlja energetsko prihodnost Slovenije, dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer.

Prehod v nizkoogljično družbo naj bi v prihodnjem desetletju zahteval okoli 28 milijard evrov naložb. Gledano po področjih, bo najtrši oreh zagotovo promet, kjer je še zmeraj predviden 12-odstotni dvig ravni izpustov.

Brez večjih napredkov pri hidroenergiji

NEPN na področju hidroenergije v prihodnjem desetletju ne pričakuje večjega napredka, tudi zaradi težav pri umeščanju v prostor, zato načrt do leta 2030 ne predvideva hidroelektrarn na srednji Savi. Nuklearna energija ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna) in dodan je sosežig odpadkov. Kot navaja osnutek, naj bi odločitev o drugem bloku jedrske energije sprejeli do leta 2027, podnebno nevtralnost pa dosegli do leta 2050.

Čeprav je Slovenija pri obnovljivih virih energije še pod zastavljenimi cilji in letos ne bo dosegla ciljnega 25-odstotnega deleža, pa je vseeno nad povprečjem EU-ja, poudarjajo na ministrstvu, kjer so si zastavili, da bo ta delež v končni rabi energije do leta 2030 dosegel vsaj 27 odstotkov. Do takrat želijo energetsko učinkovitost povečati vsaj za 35 odstotkov glede na osnovni scenarij iz leta 2007 (povprečni cilj EU-ja je izboljšanje za 32,5 odstotka).

NEPN določa politike in ukrepe na petih področjih: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije in pa raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Medtem ko evropska uredba predvideva, da bo Slovenija do leta 2030 glede na leto 2005 za vsaj 20 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov, je NEPN bolj ambiciozen in ta cilj postavlja pri 36-odstotnem znižanju.

Do leta 2030 naj bi za 30 odstotkov zmanjšali uporabo fosilnih virov energije, uporabo teh pa dokončno opustili do leta 2050. Prav tako osnutek načrta predvideva prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje do leta 2023 in podporo izvedbi pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika (indikativni cilj je 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030).

V tem desetletju naj bi pripravili zeleno proračunsko reformo, ki naj bi postopoma dvignila okoljske dajatve in postopno odpravila okolju škodljive spodbude. Prav tako predvideva intenzivno elektrifikacijo železniškega in drugih trajnostnih oblik prometa. Na področju prilagajanja bo treba zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivost in ranljivost Slovenije ter zanje povečati odpornost in prilagoditveno sposobnost družbe, kar bo podrobno opredelil akcijski načrt prilagajanja.