Vanje so dodali določilo, da primer spolne zlorabe zastara po 20 letih od polnoletnosti domnevne žrtve, in dolžnost škofov, da vsak sum spolne zlorabe naznanijo organom pregona.

Kot so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK), so škofje smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb, ki jih storijo cerkveni delavci v Cerkvi na Slovenskem, ki veljajo od leta 2006, leta 2014 pa je bila sprejeta njihova nova različica, dopolnili z določbami papeža Frančiška, izdanimi oktobra in decembra lani. Veljati bodo začele, ko jih bo potrdil Vatikan.

Na seji so škofje sprejeli še sklep o ustanovitvi posebnega finančnega sklada za kritje stroškov psihoterapevtske pomoči "žrtvam oz. domnevnim žrtvam spolnih zlorab ali spolnega nasilja s strani klerikov, kjer pravni postopki še niso zaključeni".

Že na novembrski seji SŠK-ja so sprejeli tudi sklep o imenovanju članov ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK-ju za mandatno obdobje naslednjih dveh let, so sporočili. Kot je povedal predstavnik omenjene skupine Andrej Naglič, je bil s sklepom podaljšan mandat dozdajšnjim članom skupine, vanjo pa je bil dodatno imenovan en nov član.

V zadnjih letih so po navedbah SŠK-ja slovenski škofje za zaščito otrok sprejeli devet ukrepov oz. odzivov. Med drugim so aprila lani sprejeli navodilo o uveljavljanju ničelne stopnje tolerance do spolnih zlorab. V njem so določili, da je verski uslužbenec dolžan v najkrajšem mogočem času centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi, s katerimi je seznanjen pri opravljanju pastoralne dejavnosti, in sicer ne glede na čas dogodka.

V Katoliški cerkvi na Slovenskem po podatkih SŠK-ja deluje okoli 2200 verskih uslužbencev. Od leta 2014 do 2018 so zoper njih prejeli skupno sedem prijav spolne zlorabe oziroma nasilja.