Sorodna novica Odločitev Sodišča EU-ja je bila pričakovana, a je hkrati razočaranje in opomin slovenski politiki

Današnja sodba Sodišča EU-ja je namreč prav tako poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava, je opozoril slovenski premier v odstopu Marjan Šarec. Ob robu današnjega sprejema za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju je tako pojasnil, da je sodba povedala le, da sodišče ni pristojno odločati v tožbi, ki jo je Slovenija proti Hrvaški vložila zaradi nespoštovanja evropskega prava v povezavi z uresničevanjem arbitražne razsodbe. "Je pa zato drugje jasno zapisano, da je arbitraža veljavna in je treba spoštovati mednarodno pravo. Tako da tukaj je bitka za interpretacijo," je poudaril Šarec.

Na novinarsko vprašanje, ali je bila vložitev tožbe morda napaka, pa je Šarec povedal, da je to težko soditi. "Tožbo je vložila še vlada v odhodu. Takrat je bila odločitev taka," je dejal, a izpostavil, da ni mogoče govoriti o napaki, saj "ta sodba ponovno poudarja, da je treba spoštovati mednarodno pravo".

Cerar: Sodišče potrdilo, da je arbitražna razsodba zavezujoča

Zunanji minister Miro Cerar je ob odločitvi sodišča EU-ja, da ni pristojno v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški, izrazil zadovoljstvo, da je sodišče potrdilo, da je arbitražna razsodba zavezujoča. Izrazil je obžalovanje, da se ni izreklo za pristojno.

Minister za zunanje zadeve je še povedal, da ima sicer mešane občutke glede sodbe sodišča EU-ja, ker se je na eni strani razglasilo za nepristojno in da ne bo odločalo o kršitvah pravnega reda EU-ja. "Mi še vedno mislimo, da ga krši, vendar sodišče noče sprejeti odločitve," je dejal. Veliko več navdušenja pa je Cerar pokazal nad obrazložitvijo sodbe v sporočilu za javnost, saj je po njegovih besedah sodišče izrecno pritrdilo, da arbitražna odločba velja in jo je treba spoštovati.

"Sodišče je navedlo, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno odločbo. To je še en dokaz, dokaz najvišjega sodišča EU-ja, da mora Hrvaška implementirati arbitražno odločbo," je poudaril in dodal, da obžaluje, da sodišče ni zbralo dovolj poguma, kot tudi ne pred tem Evropska komisija, da bi presojalo evropsko pravno ureditev.

"Pravne zmage Hrvaške tukaj ni," se je odzval na izjavo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da so zmagali hrvaški argumenti, s katerimi so izpodbijali pristojnost EU-sodišča za odločanje o tožbi Slovenije. "Hrvati so lahko zadovoljni zgolj zato, ker bi bilo ugotovljeno, da ne kršijo EU-prava," je dejal.

Odločitev sodišča pa je po Cerarjevih besedah verodostojen pravni pritisk na Hrvaško, da se bo morala nekega dne ukloniti mednarodnemu pravu, arbitražni odločbi.

Odzivi iz poslanskih skupin

Vsako odločitev sodišča je treba spoštovati, tudi odločitev Sodišča EU-ja, da ni pristojno v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže, so zapisali v SAB-u. "V SAB-u ne pristajamo na tezo, da je Slovenija drugorazredna država, več kot očitno pa je njeno moč in vpliv v Evropski uniji treba okrepiti. Pri tem morajo svojo vlogo odigrati predvsem naši evropski poslanci."

Za predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča je odločitev Sodišča EU-ja pričakovana. Kot je dejal, je Mira Cerarja, tedanjega premierja, že ob odločitvi za tožbo pozval, naj ne dela neumnosti. Po Jelinčičevi oceni bi morala tudi Slovenija odstopiti od spoštovanja arbitražne odločbe.

Po oceni Levice je naloga države nadaljnje prizadevanje za uveljavitev arbitražne odločbe. "To pomeni neko bolj intenzivno diplomatsko delovanje s Hrvaško, po drugi strani pa bo treba začeti razmišljati tudi o tem, kako z mehkejšimi pristopi, ne s tožbami, prepričati Hrvaško, da sprejme arbitražno odločbo," je dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec.

Po ocenah poslanke SMC-ja Monike Gregorčič odločitev Sodišča EU-ja nikakor ni zmaga Hrvaške, pač pa je odločitev zgolj procesne narave. "Dejstvo je, da je arbitražna odločba za obe državi veljavna, dokončna in zavezujoča. Ostanejo tako politične kot diplomatske poti v nadaljevanju, da ta cilj dosežemo," je prepričana Gregorčičeva.

Predsednik SDS-a Janez Janša se je na odločitev odzval na Twitterju. Po njegovih besedah to pomeni, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja. Pripisal je še ključnika arbitraža in "plačajte sami".

Sodišče EU-ja ni pristojno za slovensko tožbo Hrvaške

Sodišče EU-ja se je razglasilo za nepristojno glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji.

Sodišče EU-ja ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s 4. členom pogodbe EU-ja zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom, je v sodbi poudarilo sodišče. Kot so sporočili, morata Slovenija in Hrvaška storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe.

"Sodišče je ugotovilo, da kršitve prava Unije, ki jih zatrjuje Slovenija, bodisi izhajajo iz tega, da naj bi Hrvaška kršila obveznosti, ki izhajajo iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, izdane na podlagi tega sporazuma, bodisi temeljijo na premisi, da je bila meja na kopnem in na morju med tema državama članicama določena s to razsodbo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vendarle je sodišče opozorilo tudi "na okoliščino, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom pogodbenici tega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe".

Sodišče EU-ja se je razglasilo za nepristojno glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji.

Ker imajo države same v skladu z mednarodnim pravom pristojnost glede geografske razmejitve svojih meja, pa je sodišče vendarle ugotovilo, "da ni pristojno, da bi v okviru obravnavane tožbe preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava EU-ja".

"Sodišče je, potem ko je navedlo, da je lahko predmet tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 259 pogodbe o delovanju EU-ja, le nespoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz prava EU-ja, razsodilo, da torej ni pristojno, da bi se v okviru obravnavane tožbe izreklo o zatrjevani kršitvi obveznosti iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, iz katere izhajajo očitki Slovenije v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU-ja," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Sodišče je tudi pojasnilo, da to, da se je sicer razglasilo za nepristojno odločati v tem primeru, "ne vpliva na nobeno od obveznosti, ki za vsako od teh dveh držav članic tako v okviru njunih vzajemnih razmerij kot tudi razmerij do EU-ja in drugih držav članic izhajajo iz člena 4(3) pogodbe o delovanju EU-ja za lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, z namenom zagotovitve učinkovite in neovirane uporabe prava EU-ja na zadevnih območjih".

"Za to lahko uporabita katero koli sredstvo za rešitev njunega spora, vključno z morebitno predložitvijo tega spora Sodišču EU-ja v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273 pogodbe o delovanju EU-ja," je predlagalo sodišče.

Uporabo tega člena, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, je že aprila 2018 javno predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts. Da bi bil 273. člen edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu, je pozneje v svoji argumentaciji izpostavljala tudi Hrvaška.

Sodba je nevaren precedens

Slovenska agentka Maja Menard je po razglasitvi sodbe povedala, da odločitev sodišča vsekakor odstopa od ustaljene sodne prakse tega sodišča in s tega vidika ustvarja precedens v povezavi s stališčem sodišča glede odnosa prava EU-ja do mednarodnega prava ter obenem preceden, ki državam članicam potencialno odpira vrata za kršitve prava EU-ja s sklicevanjem na neka domnevno odprta mednarodna vprašanja oziroma spore.

"Za nas se zastavlja vprašanje, kako bo ravnala Evropska komisija in v nadaljevanju evropsko sodišče v primeru kršitve recimo ribiške uredbe ali schengenskega zakonika s strani Slovenije oziroma Hrvaške na mejnem območju in konkretno katero od teh držav bo potem Evropska komisija obravnavala kot kršiteljico in ali bi se potem sodišče na podlagi današnje sodbe prav tako razglasilo za nepristojno," je pojasnila Menardova, ki je še izpostavila, da sodba "izrecno poziva obe državi članici, da arbitražno razsodbo implementirata, uzakonita in izvršita". "Za samo arbitražno razsodbo in za mejo, ki jo ta določa, današnja sodba seveda nič ne spreminja," je opomnila.

Plenković: zmaga hrvaških argumentov

Na sodbo sodišča EU-ja se je že odzval hrvaški premier Andrej Plenković, ki je na Twitterju zapisal, da je sodba sodišča EU-ja zmaga hrvaških argumentov, ki so jih predstavili v ugovoru glede pristojnosti sodišča EU-ja.

Sodbo je pripravil Britanec Christopher Vajda, ki sicer zaradi brexita zapušča položaj. Temeljni del sodbe je v hrvaščini prebral eden izmed petnajstih sodnikov, ki so jo obravnavali. V skladu z ustaljeno prakso je namreč v primerih, ko ena članica toži drugo članico, jezik postopka jezik tožene strani.

V velikem senatu petnajstih sodnikov, ki je obravnavalo slovensko tožbo, sta bila tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin. Predsedoval mu je predsednik sodišča, Belgijec Koen Lenaerts.

Slovenija je Hrvaški v tožbi očitala kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU-ju ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.