Organi strank so v torek zvečer podprli oblikovanje nove koalicije na podlagi predloga koalicijske pogodbe. Zatem naj bi se prvaki strank sestali v DZ-ju in po nekaterih neuradnih informacijah celo že podpisali koalicijsko pogodbo. Partnerice so predlog pogodbe sicer parafirale že v ponedeljek. Dokument med drugim na 13 straneh določa način delovanja koalicije, usklajevanja partneric in navaja tudi že nekatere ukrepe po resorjih.

Tako na področju varnosti med drugim predvideva postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, "ureditev razmer v policiji" in dosledno spoštovanje azilnega postopka. Pričakovano napoveduje tudi uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnih šol in predvideva dograditev sistema financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Med temeljnimi cilji koalicije so med drugim izpostavljeni pravično in učinkovito delovanje pravne države, trajnostni razvoj z vidika demografije, tehnološkega razvoja, socialne stabilnosti, okolja, konkurenčnosti in finančne vzdržnosti, ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom ter izboljšanje razmer za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti. Kot je še zapisano v pogodbi, si bo koalicija prizadevala za odpravo nakopičenih težav v posameznih podsistemih, ki so ključni za izboljšanje upravljanja z državo.

Več denarja za občine

Koalicijska pogodba predvideva tudi dvig povprečnine občinam, in sicer naj bi se v skladu s predlogom za proračunsko leto 2020 dvignile na 623,96 evra, za 2021 pa na 628,20 evra. Zdajšnji zakon o izvrševanju proračuna je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.

Univerzalni otroški dodatek

Koalicijski partnerji se zavezujejo tudi k stanovanjski shemi za mlade družine in gradnji najemniških stanovanj ter ustanovitvi Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru, prav tako bi imel sedež v Mariboru vladni urad za demografijo. V pridobljene pravice upravičencev do pokojnine ne bodo posegali, so se zavezali. Izpostavljajo tudi reformo politike socialnih transferjev ter ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec. Med cilji je tudi uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Krajšanje čakalnih vrst

Na področju zdravstva koalicijski partnerji navajajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe ter učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov.

Med zavezami so tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med drugim navajajo še tri dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika v skupnem obsegu devetih dni v letu ter ukrepe za povečanje precepljenosti prebivalstva. Predvidena je tudi ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev.

Več sprememb v sodstvu

Partnerji so v pogodbo zapisali tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost in prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z uvedbo variabilnega dela plače. Na področju sodstva napovedujejo uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj, vzpostavitev instančnega sistema in spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu. Obeta se še prenova insolvenčne in kazensko-procesne zakonodaje. Na področju zunanje politike napovedujejo med drugim podporo državam Zahodnega Balkana pri nadaljnji integraciji v evroatlantske povezave.

Pogodba napoveduje enakopravnost in partnerstvo

Med konkretnejšimi projekti sta, denimo, uveljavitev e-vinjete in proučitev možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice. Na področju kmetijstva se napoveduje sprejetje svežnja zakonov o zemljiški politiki in celovita prenova delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Predvideni sta tudi novela zakona o zadružništvu ter ureditev predelave in rabe konoplje v medicinske in industrijske namene.

Kot je v uvodu navedeno, koalicijska pogodba temelji na načelih enakopravnosti in partnerstva ter prevzemanja odgovornosti za upravljanje države v skladu z voljo volivcev, ustavnimi vrednotami ter pravicami in odgovornostmi, določenimi v koalicijski pogodbi.

Zavezujejo se, da bo koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro. Čeprav bo kadrovski razrez še predmet prihodnjih usklajevanj, pa je iz predloga koalicijske pogodbe že razvidna razdelitev po strankah. SDS bi vodil ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance, kulturo, kamor spadajo tudi mediji, okolje, urad za zamejce in za kohezijo. SMC dobi izobraževanje, gospodarstvo, javno upravo in pravosodje, NSi delo, infrastrukturo in obrambo, DeSUS pa zdravje, kmetijstvo ter vodenje urada za demografijo.

Sprejemljiva, a ne optimalna pogodba

Kot je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina, je slišati pripombe, da je koalicijska pogodba presplošna in ne pretirano natančna. Matej Tonin jo je opisal kot "sprejemljivo, a ne optimalno", na trinajstih straneh pogodbe pa je po besedah Celestine mogoče najti kar nekaj zanimivih poudarkov, ki namene desnosredinske vlade postavljajo kar precej proti sredini in tudi malce na levo.

Finančni razrez

Glede na predlog koalicijske pogodbe bo najvišjo finančno težo v novi vladi imelo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in sicer dobri dve milijardi, sledi ministrstvo za delo z milijardo in 634 milijoni, infrastruktura z 858,6 milijona in obramba s 545,3 milijona evrov. Ministrstvu za kmetijstvo bi glede na trenutni predlog pripadlo 469,4 milijona evrov, notranjemu ministrstvu 408,9 milijona, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo 317,5 milijona, ministrstvu za okolje in prostor pa 315,5 milijona evrov.

Sledijo še ministrstvo za finance (284,3 milijona), ministrstvo za kulturo (197,8 milijona), ministrstvo za zdravje (195,7 milijona), ministrstvo za javno upravo (139,5 milijona), ministrstvo za zunanje zadeve (100,4 milijona evrov), služba za kohezijsko politiko (79,4 milijona), ministrstvo za pravosodje (75,5 milijona) in urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu (9,5 milijona).