Vse, ki bi zaznali stisko posameznika, pa poziva, naj pomoč in podporo poiščejo pri strokovnih službah.

Črna zastava pred brežiško šolo in ganljiv zapis na spletni strani šole pričata o tem, da se je po nepotrebnem končalo še eno mlado življenje.

Vse več mladih se znajde v stiski, vse več jih je, ki nimajo veselja do življenja, opaža ravnateljica ene od osnovnih šol. "Vse slabe stvari, ki se otroku zgodijo, ne bazirajo v slabih ocenah, ampak iz šibke samopodobe, neustrezne samozavesti, da se 'sekiraš' za vsako stvar. Vse te zadeve so posledica družinskih odnosov," pravi Pavlina Antolič, ravnateljica OŠ Šmarje - Sap.

Naša naslednja sogovornica je že več let članica sveta staršev v šoli in mati štirih deklet.
"Bistveni smo starši. Starši smo tisti, ki naredimo podlago, ki naredimo vzgojni vzorec, skušamo naučiti otroka živeti v tem svetu, če sodelujemo s šolo, lahko veliko naredimo skupaj," pravi Barbara Dorić. "Si načrtujemo čas za pogovor s svojim otrokom, če je treba, se to načrtuje tudi v naših poslovnih koledarjih. Da v družini poskrbimo za tako rutino, ki bo gojila čas, kjer se stalno dobivamo in pogovarjamo, kajti le topli medčloveški odnosi otroka krepijo," k temu doda ravnateljica.

Pomagajo tudi številna društva in centri za brezplačno psihološko svetovanje tudi brez napotnice. Na številko 116 111 lahko mladi pokličejo svetovalce TOM-telefona, klic je brezplačen, zaupen in anonimen.

Skrbi pa predvsem slab in prepočasen odziv pristojnih. Že februarja lani smo objavili pozive, da je treba to veliko javnozdravstveno problematiko začeti sistemsko reševati takoj, na primer s psihološkimi sistematskimi pregledi. Država, pravijo sogovorniki, pa za to nima interesa.