Medtem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić v nedeljo sporočil, da bo sestavo nove srbske vlade zaupal profesorju na beograjski medicinski fakulteti Đuru Macutu, je v nagovoru veliko pozornosti namenil tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Potrdil je informacije, ki so zadnje dni krožile v Beogradu in Ljubljani, da se je med iskanjem novega srbskega premierja pogovarjal tudi z njim. "Pogovarjal sem se tudi s svojim prijateljem Zoranom Jankovićem, vprašal se ga, na kakšen način bi se želel angažirati. Odgovoril mi je, da njegov županski mandat traja do 3. oktobra. Verjamem pa, da lahko na nekih naslednjih volitvah pričakujemo ne le njegovo svetovalno pomoč, ampak še kaj več. Želel bi si, da bi bil enkrat v prihodnosti Janković glavni, jaz pa bi mu pomagal. Bomo videli," je dejal Vučić.

Sorodna novica Vučić si želi, da bi bil Zoran Janković v prihodnosti glavni v Srbiji

RTV-jev beograjski dopisnik Boštjan Anžin izjavo težko razume drugače, kot da Vučić v Jankoviću dejansko vidi svojega potencialnega naslednika. "Mislim, da ne neposredno na mestu predsednika, ampak kot operativca na primer neke prihodnje srbske vlade. Brez dvoma pa si Aleksandar Vučić želi, da se Janković aktivno vključi v srbsko politiko." Kot dodaja Anžin, ga je v zadnjih dneh več ljudi opozorilo, da naj bi bil Janković kandidat za premierski stolček, a se mu v trenutnih razmerah to ni zdelo verjetno. "Ne vem namreč, kako bi Srbi reagirali, da bi dolgoletni ljubljanski župan zasedel to vplivno funkcijo v Srbiji ali da bi jim bila Vučićeva zagotovila dovolj, da je pravi človek za to."

Na vprašanje, kako dobro je Janković poznan v Srbiji, Anžin odgovarja, da se mu ne zdi, da bi bil zelo prepoznaven med prebivalstvom, a da bi tisti, ki so "bolj vpeti v politična preigravanja na srbski sceni", zdaj zanj že morali vedeti. Vučić namreč vsako srečanje z Jankovićem objavi na družabnih omrežjih in ne pozabi poudariti, da občuduje njegovo delo, spomni Anžin.

Sodelovanje Vučića in Jankovića ima "dolgo brado", še doda Anžin. "Janković je tu zelo pogosto gost, v preteklosti se je omenjal kot potencialni kandidat za beograjskega župana. Bil je tudi reden gost Srbske napredne stranke na strankarskih srečanjih v predvolilnih kampanjah."

"Ne gre le za osebno, ampak tudi za politično in ideološko bližino med politikoma"

Ne glede na znano sodelovanje med srbskim predsednikom in ljubljanskim županom je včerajšnja izjava presenetila tudi nekdanjega evropskega poslanca Klemna Grošlja, ki je bil v preteklem mandatu med drugim član delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija. "Gre za zelo nenavadno izjavo, čeprav so v Srbiji za predsednika vlade že vabili marsikoga iz tujine. A vseeno gre za zelo nenavadno povabilo, ki kaže, da ne gre le za neko osebno, ampak tudi za politično in ideološko bližino med politikoma."

Klemen Grošelj se je na Vučićevo izjavo odzval že v nedeljo na omrežju X. Zapisal je, da postavlja v povsem novo luč njegovo tezo o vplivu na lansko listo za evropske volitve in odpira precej neprijetna vprašanja o vplivu Vučićevega režima na slovensko politiko. "Vprašanja, ki za Slovenijo prihajajo v zelo neugodnem času. V zelo neugodnem času," je dodal. Spomnimo, Grošelj je bil za evroposlanca leta 2019 izvoljen na listi stranke LMŠ, ki se je pozneje pridružila Gibanju Svoboda. Pred lanskimi evropskimi volitvami naj bi mu bilo obljubljeno eno prvih mest na listi Svobode, a ga je stranka uvrstila na osmo mesto, zato je soglasje h kandidaturi umaknil. Pojavile so se špekulacije, da je Grošelj na repu liste pristal prav zaradi pritiskov srbskega predsednika Vučića prek Jankovića na premierja Roberta Goloba. Vučić je namreč pred tem Grošlja zaradi njegovih kritičnih ocen volitev v Srbiji javno imenoval za sovražnika Srbije.

"Ljubljanski župan je očitno dober prijatelj s predsednikom Vučićem, hkrati je dober prijatelj s predsednikom vlade, kar nekatera vprašanja, povezana z dogajanjem pred slabim letom dni, postavlja v drugačen kontekst," je svoj zapis na omrežju X za MMC komentiral Grošelj. "Očitno imamo kar precejšen vpliv Vučićevega režima na dogajanje v Sloveniji. Ne samo v gospodarstvu, doslej smo govorili predvsem o investicijah, očitno imamo zdaj tudi določen političen vpliv. Ne vem, ali je to primerno za državo članico Evropske unije," dodaja Grošelj.

Sorodna novica Marta Kos: Če ne z Vučićem, s kom pa naj se v Srbiji pogovarjamo?

Lahko v drugačni luči razumemo tudi srečanje komisarke za širitev Marte Kos, ki se je s srbskim predsednikom sestala po enem od najbolj množičnih protestov v zgodovini Srbije? "Upam, da ne," odgovarja Grošelj. "Sicer ima Slovenija pred seboj kar nekaj izzivov. Nekaj so ekonomski interesi in odnosi, medtem ko nekatere stvari presegajo običajni okvir meddržavnih odnosov. Če z vidika naše države pogledam, kakšne so te povezave in vplivi, je na koncu lahko to že vprašanje nacionalne varnosti," doda obramboslovec Grošelj, ki tudi danes kritike do razmer v Srbiji ne skriva. "Srbija praktično ni več demokracija, to si upam trditi. To je država, v kateri se praktično ne izvajajo več poštene in svobodne volitve. To so ugotovili tudi mednarodni opazovalci, ne le opazovalci evropskega parlamenta. Medijski prostor je praktično povsem kontroliran s strani predsednika Vučića. Država je neke vrste kombinacija nekega kleptokracijskega korupcijskega režima. Po strukturi in načinu delovanja ni več prava demokracija. Če takšen režim lahko vpliva na politične odločitve v Sloveniji, mislim, da je to razlog za zaskrbljenost."

Janković naj bi sodeloval pri Expu 2027

Vučić je v nedeljski izjavi med drugim dejal, da so se z Zoranom Jankovićem dogovorili glede njegove pomoči pri svetovni razstavi Expo 2027 v Beogradu: "Bo eden ključnih ljudi iz tujine, ki nam bo zagotovil dodatno pomoč z znanjem in drugim glede Expa." O Expu se Vučić in Janković pogovarjata že dlje časa. Vučić je januarja na družbenih omrežjih po kosilu z Jankovićem zapisal, da mu je hvaležen za njegovo pomoč, podporo, znanje in energijo pri tem projektu. Iz Mestne občine Ljubljana so nato na poizvedovanje oddaje Tarča Televizije Slovenija na začetku februarja sporočili, da župan ne sodeluje v odboru ali svetovalnem telesu Expa 2027, a da ima odprto vabilo za sodelovanje.

Srbija je za izvedbo razstave, ki je pravzaprav manjša specializirana različica svetovne razstave Expo, spisala poseben zakon, ki je deležen številnih kritik. Z zakonom je namreč ustanovila državno podjetje, ki bedi nad projektom, in ga izvzela iz določb javnega naročanja. Poleg tega za načrtovane investicije ne bo potrebno pridobivanje uporabnih dovoljenj, gradbeno dovoljenje pa bo mogoče dobiti tudi brez presoje vplivov na okolje. Vrednost projekta bi lahko dosegla 18 milijard evrov, je februarja poročala Tarča.

Janković je Expo kot izjemen uspeh Vučića in Srbije poudaril tudi v podpori srbskemu predsedniku med množičnimi protesti. "Takrat je trdil, da je nameraval to početi brezplačno, zdaj očitno Vučić računa, da bo Janković eden ključnih 'nadzornikov' projekta. Opozicija je prepričana, da gre za še en sporni projekt, med katerim bodo izginjali milijoni. (...) To je ogromen projekt, ki med drugim predvideva nov nacionalni stadion ter povezave Expa, ki bo v bližini letališča, s središčem mesta itd.," pojasnjuje Anžin.

Jankovićeva podpora Vučiću med protesti

Potem ko so v Srbiji po zrušitvi nadstreška v Novem Sadu izbruhnili množični protesti proti korupciji, je ljubljanski župan Janković predsedniku Vučiću izrazil podporo in mu ponudil pomoč. Pozval ga je, naj nadaljuje svojo pot in ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali njegovo usmeritev, ki jo je zastavil – "smer močne, neodvisne in razvite Srbije". Janković je s tem doma požel številne kritike. Da je bila to politična napaka, je ocenil celo nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je bil doslej do skoraj 20-letnega župana Ljubljane prizanesljiv. Kritiko na račun Jankovića sta v ločenih peticijah izrazili skupini javnih oseb iz Ljubljane, proteste srbskih študentov pa sta podprli tudi koalicijski stranki SD in Levica ter predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Premier Robert Golob je bil v kritikah bolj zadržan, dejal je, da ima vsak pravico do svojih osebnih stališč ter da notranjepolitičnih razmer v Srbiji ne želi komentirati.

Kritike širitvene strategije EU-ja na Zahodni Balkan

Med protesti je bilo mogoče zaslediti tudi kritiko odnosa Evropske unije do Srbije. Več srbskih javnih osebnosti je v odprtem pismu predstavnike EU-ja, med njimi tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in komisarko za širitev Marto Kos, opozorilo na nedosledno politiko EU-ja, "ki je v preteklih letih vodila javno podporo oblasti predsednika Aleksandra Vučića". Opozorili so, da trenutna evropska brezbrižnost, stalni ruski vpliv in delovanje organiziranega kriminala omogočajo delovanje "režima, ki po vseh dostopnih analizah političnega trenutka predstavljajo resno grožnjo, ne samo za zagotavljanje osnovnih državljanskih pravic državljanom Srbije, ampak tudi regionalni in evropski varnosti in stabilnosti".

"Ljudje ne vedo, ali lahko zaupajo EU-ju in ali bo, na primer Srbija, nekoč dejansko postala članica EU-ja," je nedavno za Televizijo Slovenija dejal nekdanji predsednik Borut Pahor, ki je bil prav tako precej kritičen do širitvene strategije EU-ja. Označil jo je za zgrešeno, dolgotrajno in neprilagojeno spremenjenim geopolitičnim razmeram, medtem ko se veča vpliv drugih velesil v regiji.

Kot spomni dopisnik Boštjan Anžin, Pahor takšno stališče ponavlja že dlje časa, še bolj intenzivno pa, odkar so kandidatke za članstvo postale Ukrajina, Gruzija in Moldavija. Ob tem dodaja, da se obljube o širitvi v Srbiji dejansko zdijo brez konca. "Podpora Uniji je vmes drastično padla, zdaj se je padanje ustavilo, morda je podpora celo malo narasla. Formalno Vučić ves čas govori, da je EU njihov cilj, tudi sinoči je pozval k pospešitvi evropske poti, ampak se zdi, da ima pred očmi predvsem finančni del, torej predpristopne pomoči, investicije, posojila, nepovratna sredstva ... Sicer pa politiki v Srbiji ustvarjajo protizahodno vzdušje," opaža Anžin.

"Ljudje, ki živijo na Zahodnem Balkanu, ne pošiljajo svojih otrok na študij v Moskvo, v Peking, če se izselijo, se izselijo predvsem v Evropsko unijo. Tudi če pogledamo zahteve študentov v Srbiji, te sovpadajo s tem, kar zahteva Evropska unija. Morda skepso prebivalcev do EU-ja malce narobe razumemo, morda so prebivalci Zahodnega Balkana predvsem obupali nad svojimi političnimi elitami, bolj kot nad EU-jem," dodaja Grošelj. "Sam mislim, da širitvena politika EU-ja ni optimalna in da bi morali državam Zahodnega Balkana nameniti več pozornosti. Predvsem bi moral EU narediti model približevanja oziroma širjenja Evropske unije, ki bo prilagojen posamezni državi." Vsaka država ima namreč svoje posebnosti in bi potrebovale intenzivnejši pristop. Pri tem je navedel prav primer Srbije, ki je uskladila že lep del svoje zakonodaje z evropsko, a se ta ne uresničuje. "Uporablja se tako, da se krepi Vučićev režim, ne da Srbija napreduje," še pove Grošelj.