Župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković je pretekli teden v pismu izrazil podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in mu ponudil svojo pomoč. Vučića je pozval, naj nadaljuje svojo pot in ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer, ki jo je zastavil. Na to zdaj kapljajo pretežno negativni odzivi slovenske politične scene. Janković je to pojasnjeval v Odmevih v pogovoru z Igorjem E. Bergantom.

Če bi danes pisali pismo predsedniku Vučiću, bi napisali enakega?
Odgovor je zelo lahek, ne glede na to, da bi bilo veliko lažje, če ga ne bi napisal. Ampak bi napisal enakega, kot sem to naredil pri polni zavesti. Rad bi razložil, kaj je moj cilj. Dan pred tem pismom sem na novinarski konferenci, ki je posneta, povedal, da se mi zdijo protesti normalni. Mirni protesti so absolutno dobrodošli, mladi morajo biti nosilci. Drugič, da obsojam vsako nasilje. In tretjič, kar sem po moje naredil prvič, pa ne vem, kaj me takrat v tem naboju "nateralo": rekel sem, da govorim v svojem imenu, nimam nobenega pooblastila ne Ljubljane ne države. Znam razložiti, kajti ta situacija v Beogradu je grozna. Spremljam Beograd in to mi morate verjeti, težko boste našli koga, ki ga toliko pozna kot jaz, od Mercatorja, ko smo naredili tisti center, največjo investicijo v Beogradu do po tem, ko sem kot župan hodil na konference in takrat sem spoznal Vučića. Razlagal je: mi bomo delali razvoj Srbije čez razvoj Beograda, naredili bomo mesto na vodi, dve milijardi evrov.

Razmere v Srbiji nedvomno odlično poznate. Ampak mladi, več sto tisoč ljudi, v Aleksandru Vučiću vidijo izvor korupcije, klientelizma, zlorab medijev, volitev, tudi izvor in spodbujevalca nasilja. Mar ni ta cena gospodarskega napredka, o katerem govorite, previsoka?
To je zdaj vprašanje, kjer lahko zdaj tehtamo. Oni ga lahko vidijo in temu nikoli ne oporekam, tudi ne mislim neobveščeno diskutirati ali ne vem kaj drugega. Poanta je to, kaj je rešitev. Ker moje pismo je v bistvu poziv, naj se sestanejo in naredijo ... Zamenjava oblasti v demokratičnih družbah je možna samo na volitvah in parlamentarne volitve bodo čez tri mesece. Zdaj se pa dogaja ena – zakaj sem to naredil – situacija, ko mladi ne sprejmejo teh vodilnih na pogovor, tudi ne opozicije.

Rekli ste, naj Vučić vztraja.
Vztraja pri tem, kar sem govoril. Bodimo zelo eksaktni. Govoril sem o razvoju, ki ga lahko utemeljim na številkah od plač dalje. Govorim tudi o tem, da je Vučić dobil Expo in to proti konkurenci vseh evropskih, ameriških pa kitajskih mest.

Ampak Vučić in recimo tudi Dodik vodita prej iliberalno kot liberalno politiko. Je to združljivo z nekimi vrednotami?
Pa da še s tem zaključim. Konec koncev sem čistokrvni mešanec. Tam sem rojen, imam tudi to pravico in midva sva prijatelja že toliko let. In zdaj, mogoče je politično oportuno, ampak jaz prijateljstva ne prodajam.

Tri izjave so zelo zanimive, recimo izjava sto Ljubljančanov, ki so napisali: "Ne v našem imenu". Rekli ste, da ste govorili v svojem.
Ne, še enkrat poudarjam, v imenu nikogar, sem pa ves čas župan Ljubljane, to je dejstvo.

Sorodna novica Golob: Vsak ima pravico do osebnih stališč; Kučan: Ta njegova poteza je politična napaka

In zato smo danes dobili pismo kolektivnega odstopa odbora za Župančičeve nagrade, najvišje mestne nagrade, ki med drugim pišejo, da je ta podpora v popolnem nasprotju ne le z vrednotami Ljubljane, mesta heroja, temveč tudi s humanističnimi vrednotami sploh. In vaš dolgoletni podpornik Milan Kučan, ki vam je stal ob strani v zelo kočljivih položajih, je govoril konkretno o politični napaki in tudi o tem, da je treba študente podpreti.
Najprej glede komisije. Tega mi je pa res izjemno, izjemno žal, ker je bila komisija odlična, v vsem tem svojem delovanju so izbrali najboljše kandidate, dobili so nagrade brez pritožb, tako da se jim zahvaljujem za to delo. Jaz na njihovo mnenje, njihov odstop, videl sem samo papir ... Mogoče mi je samo to žal, da me niso povabili, da povem svoje mnenje. Ampak glejte, vsak ima svojo pravico. Kar se pa tiče predsednika Kučana. Veste, da do njega še vedno gojim izjemno spoštljiv, prijateljski odnos. Na tem področju je bil res izkušen človek. To je povedal in mu nič ne zamerim, te napake, ali velike ali male politične napake, nič ne dam, nič ne odvzamem. Moje vprašanje je drugo. To pravico ima, da pove. Tudi danes sva govorila po telefonu. Mislil sem, da je moja največja politična napaka, ker leta 2012 nisem sestavil vlade ...

O tem zdaj ne razpravljamo; mar niso ti mladi študentje prihodnost Srbije in Vučić z vso svojo radikalno miloševićevsko, šešeljevsko preteklostjo v bistvu njena preteklost?
O Miloševiću ne bom govoril, ker absolutno, s tem sem razčistil. V Beograd sem prišel z Mercatorjem, ko je bil Đinđič in sem bil v dobrih odnosih. Ali je Vučić preteklost? Relativno mlad je še. Mladi so prihodnost, ampak, kako se bo ta prihodnost izkazala? Zdaj se pa dajva midva zmeniti. To, kar gledamo, je neverjetno. Sto tisoč ljudi prihaja ...

... in še več.
Kolikor jih je več, nisem jih štel. Hočem povedati, da se mora to zdaj pokazati v konkretni akciji. Zame so konkretna akcija volitve. Gredo, zmagajo volitve. Prihodnost. Opravičujem se, pa bom vas vprašal. Katero koli državo tu v Evropi vzamemo, vsi smo čakali, da bo Srbija prišla v Evropsko unijo. Tudi jaz. Če se zgodi izjemno neugodna situacija, taka, ki se je bojim, se bo cela regija tresla.

Še dlje ste prijatelj z žal že pokojnim Đorđem Balaševićem, novosadskim pevcem, pesnikom, pisateljem, piscem več protestnih pesmi, ki morda vse to skupaj gleda od zgoraj. Kaj bi on rekel na to vaše pismo?
Hvala tudi za to. Midva sva bila izjemna prijatelja 50 let. On je bil res 15 let nasprotnik Vučića. In sem tudi tam poskušal narediti tako: dajmo se skupaj usesti, vsak ima svoje mnenje, ampak konec koncev, ne negirajte razvoja. Pa da povem še to. Na pogrebu mojega prijatelja Balaševića je bila samo družina. Povabili so župana Novega Sada Vučevića ...

... ki je zdaj odstopil ...
... in povabili so mene. Enkrat sem ga vprašal, ko smo bili skupaj na kosilu. Pa dobro, Vučević je v stranki, Vučić ne, al on je dobar.

Sorodna novica Zoran Janković ob protestu srbskih študentov podprl "hrabrega" Vučića in mu ponudil pomoč

Čisto za konec vam pa ponujam pa eno izjavo Branimirja Nušića. Pred približno sto leti je sloviti srbski satirik, tudi novinar, napisal: "Sovraštvo tistih, ki so zli, ni tako nevarno, kot je njihovo prijateljstvo."
Tudi to je pametna misel. Ampak še enkrat pravim: zdaj je treba povedati, kdo je zloben. Jaz zagotovo nimam zlobe v sebi. Tako da bom svoje ohranil ... Moje stališče je tudi, da so politiki lahko prijatelji, s tem živim, s tem bom živel. Poskušam združevati, tudi tu dol poskušam združevati. Ne boste me slišali, da bi rekel kaj proti protestom. Ne boste me slišali, da nisem obsodil nasilja.

Ampak posli s takimi prijatelji ... To ni sporno?
Kakšni posli?

Jih nimate?
Nobenih. Dajmo zdaj še to razčistiti, ker zdaj vse išče tam ... Jaz sem tam vedno sprejet na visokem nivoju. Povabil me je, da bi bil v tem odboru, ki usmerja Expo. Moj odgovor je bil 'ne', če se boste odločili, da mi v ponos, v čast, brez plačila. Kar se tega tiče, je čisto enostavno.

Hvala lepa za pogovor in ne pozabite Nušića.
Ne bom pozabil Nušića, je še kaj drugega lepega povedal.