Slovenija je morala načrt sprejeti in predložiti Evropski komisiji skladno z določili evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, dokument pa je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027.

Nuklearna energija v načrtu NEPN-ja ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna), dodan je sosežig odpadkov.

Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, pa so nato v končnem osnutku dokumenta predvideli nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.

Bratušek: Treba je biti realen in ambiciozen

"Absolutno hidroenergija ostaja ena ključnih prednosti Slovenije, zato NEPN to poudarja, res pa je, da niso navedene natančne lokacije, kjer jih bomo gradili, saj bo treba izvesti kar nekaj izravnalnih ukrepov, da bodo okoljsko sprejemljive," je pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Kar se tiče drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2), v načrtu piše, da moramo odločitev o morebitni gradnji sprejeti najpozneje do leta 2027. Če bi želeli danes drugi blok vnesti v načrt, bi morali izvesti več okoljskih preverjanj. "Dejstvo pa je, da ko govorimo o jedrski energiji, je pred državo še ena pomembnejša odločitev, in sicer podaljšanje obratovanja za obstoječi blok. Trenutno ima dovoljenje za obratovanje do leta 2023, zato je treba zagotoviti, da bo lahko obratoval do leta 2043, kot je načrtovano," je dejala Bratuškova..

Če želi Slovenija postati brezogljična družba, se moramo po besedah Bratuškove vprašati tudi, kdaj bomo prenehali kuriti premog. Odgovor na to vprašanje bo prinesel Energetski koncept Slovenije, ki bo obravnaval obdobje do leta 2060. "Načrt na področju energije v glavnem še vedno zagotavlja samozadostnost," je poudarila ministrica in dodala, da je bila energetska neodvisnost zelo pomembna z vidika varnosti, pa tudi cene električne energije

Cena je v Sloveniji razmeroma ugodna, če pa bi bili odvisnejši od uvoza, bi bila lahko bistveno višja. "Zato sem poudarjala, da je treba biti ambiciozen in realen in z ukrepi povedati, kako bomo zagotovili elektriko tudi v prihodnosti," je dejala.

SD načrta ni podprl

Sprejetja načrta niso podprli ministri SD-ja. Kot so sporočili, NEPN ne zagotavlja vzdržnih odgovorov na nujna in temeljna vprašanja, kako bo Slovenija dosegla podnebne cilje in kako bo poskrbela za svoje energetske potrebe. Načrt po njihovem mnenju postavlja premalo ambiciozne cilje, ki največja bremena energetske in podnebne tranzicije prestavljajo na čas po letu 2030.

"Tudi obstoječe mednarodne zaveze Slovenije bo težko uresničiti, kaj šele ambicioznejše cilje, za kar bo potrebno drugačno vodenje energetske politike. Za doseganje podnebnih ciljev, za prestrukturiranje slovenske energetike in ekološko, socialno ter ekonomsko revitalizacijo rudarskih in energetskih regij bo potrebno s celovitim načrtom ukrepati že danes," so zapisali v stranki SD.

Slovenija je morala načrt sprejeti in predložiti Evropski komisiji skladno z določili evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, dokument pa je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027.