Načrt bi Slovenija morala v Bruselj poslati že do konca leta 2019.

Bratuškova je na predstavitvi dopolnjenega osnutka načrta poudarila, da je konec februarja tisti rok, ki ga v Bruslju ne bodo več podaljševali, zato je treba zdaj pohiteti s sprejemanjem. Dokument je še v javni razpravi, njegovo sprejemanje pa "gre naprej in najpozneje zadnji teden v februarju ga bo vlada potrdila", je napovedala.

Načrt, ki predvideva ukrepe na področju energetike in blaženja učinkov podnebnih sprememb do leta 2030, s pogledom do 2040, je po njenih besedah izjemno pomemben dokument, ki ga država potrebuje, saj bo začrtal smer razvoja naše energetike. To sicer zahteva veliko pogajanj in usklajevanj, vendar lahko le celovit pristop privede do podnebne nevtralnosti.

"Prvi osnutek, ki smo ga konec leta 2018 poslali v Bruselj, je naletel na veliko kritik. Presodili smo, da je bilo bolje, da smo poslali, kar smo imeli, kot da ne bi poslali nič," je spomnila Bratuškova, ki je vodenje ministrstva prevzela le nekaj mesecev pred rokom za posredovanje osnutka.

Opuščanje uvoza tujega premoga v Ljubljano
Prenovljen osnutek po njenih besedah prinaša izboljšanje ciljev energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga ambiciozen cilj na področju energetske učinkovitosti, ki je bolj ambiciozen od evropskega. "Slovenija je ena vodilnih članic na tem področju," je dejala.

Ambiciozni so tudi cilji v sektorju prometa, NEPN pa postavlja tudi cilje za zmanjšanje in postopno opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. "V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano," je dejala ministrica.

Napovedala je preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najpozneje od leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško. Poleg tega osnutek načrta predlaga postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in posledično ukinitev teh spodbud.

Brez hidroelektrarn na Savi
"Nekateri izzivi pa ostajajo, eden večjih je prihodnja izraba hidroenergije v Slovenije," je dejala. Spomnila je, da najnovejši osnutek ne predvideva več gradnje hidroelektrarn na srednji Savi v tem desetletju, predvsem zaradi težav pri umeščanju. Prepričana je, da sta sicer njihova gradnja in delovanje mogoča v sobivanju z naravo.

"Moramo najti način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo," je navedla.

S tem se je strinjal tudi minister Zajc, ki je dejal, da so podnebne spremembe eden ključnih izzivov našega časa, in prav človek je kritično prispeval k podnebnim spremembam, ki smo jim priča. Zdaj moramo poskrbeti, da se podnebje do konca stoletja ne bo segrelo za več kot eno stopinjo Celzija.

"Časa je malo in prehod, ki nas čaka, bo drag, vendar nas posledice segrevanja vedno več stanejo," je dejal. Poudaril je, da sta pristojni ministrstvi za infrastrukturo in okolje dobro sodelovali, zato je tokratna različica osnutka NEPN-ja precej bolje pripravljena kot tista, ki jo je Slovenija konec leta 2018 poslala v Bruselj.