SMC-jev ministrski kandidat Boštjan Koritnik se zaveda, da je prenova plačnega sistema področje, ki ga je zelo nehvaležno urejati, saj je veliko interesov in deležnikov. A dejstvo je, da anomalije v sistemu so. Cilj zagotoviti fleksibilen in stimulativen plačni sistem je ostal neuresničen, posledično pa je višina plače javnih uslužbencev premalo povezana z rezultati dela.

Razpravo o anomalijah sistema, ki jo je začel dosedanji minister, tako nameravajo nadaljevati. Pri tem pa je po Koritnikovih besedah ključno komuniciranje z vsemi deležniki. "Gre za dialog v razmerah, ko vemo, da anomalije so, morda tudi sistemske, a je masa plač žal omejena," je dejal. Po njegovem mnenju je ena izmed rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje.

Videoprenos zaslišanja:

"Izziv je povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač. Tak model je mogoč, pravičen, nagrajeval pa bi nadpovprečno uspešne delavce," je dejal. V oblikovanje modela morajo biti po njegovih besedah vključeni sindikati, "ki bi jim moral biti prav tako cilj odprava uravnilovke v plačah javnega sektorja".

Sicer pa je Koritnik prepričan, da so v javnem sektorju zelo kakovostni kadri. Seveda so tudi v javnem sektorju manj sposobni kadri, a brez "zadržkov trdim, da so javni uslužbenci v splošnem bistveno več vredni, kot lahko kdo od zunanjih sklepa, navsezadnje po plačah, ki jih prejemajo", je dejal kandidat za ministra, ki tudi sam prihaja iz javnega sektorja, saj je zaposlen na ljubljanski pravni fakulteti.

Racionalizacija ni odpuščanje

Koritnik je izpostavil tudi v koalicijski pogodbi predvideno vzpostavitev osrednje kadrovske baze vseh zaposlenih v javni upravi z opisom del in nalog, saj, poenostavljeno povedano, "v državi ne vemo, kdo kaj dela na katerem delovnem mestu". Če bi to vedeli, bi bilo bistveno lažje izvesti tudi racionalizacijo, ki pa, kot je dejal, v njegovi "percepciji ni odpuščanje".

Kot je sklenil, bi torej sistem pregledali, dobre prakse nadaljevali, kar je malo slabše, pa popravili, vse v korist javnim uslužbencem in kakovosti storitev za stranke. Glavni cilj pa je pošteno plačilo za pošteno delo, pri čemer sta pogoj za kakršno koli spremembo družbeni konsenz in finančna vzdržnost.

Digitalizacija in debirokratizacija

Posebej je kandidat za ministra izpostavil tudi področje digitalizacije, s katerim je povezana tudi debirokratizacija.

Poudaril je, da je glavni cilj ministrstva za javno upravo na področju informacijske družbe tako rekoč vedno izboljšanje digitalne konkurenčnosti Slovenije. Fokus bodo tako nadaljnja digitalizacija javne uprave in poenostavitev procesov, vzpostavitev ustrezno reguliranega poslovnega ekosistema za večjo pravno varnost, da postane Slovenija privlačna za podjetja na področju digitalne ekonomije.

Med konkretnimi ukrepi je omenil uvedbo e-identitete. V javni obravnavi je trenutno predlog zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, to je prvi korak. Ključne pa bodo tudi spremembe zakona o informacijski varnosti.

V svoji predstavitvi se je sicer dotaknil tudi vzpostavitve osrednje baze vseh delovno-materialnih sredstev in nepremičnin v državni lasti. Upravljavci nepremičnega premoženja v lasti države pa morajo po njegovih besedah čim prej poskrbeti za ustrezno pravno in funkcionalno urejenost nepremičnega premoženja.

Za večji variabilni del plač

Kandidat je že v predstavitvi napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je ena izmed rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje, pri čemer je izziv povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač.

Več poslancev je zanimalo, kako namerava zagotoviti, da bodo za variabilni del plač javnih uslužbencev zagotovljena dodatna sredstva, in ali racionalizacija v javni upravi pomeni odpuščanja. Koritnik je zatrdil, da racionalizacija ne pomeni odpuščanja, pač pa preusmeritev kadrov na področja, ki so kadrovsko podhranjena. Pri tem je večkrat izpostavil inšpekcijske službe.

Za ohranitev enake mase plač ob variabilnem nagrajevanju pa bi bilo treba opredeliti bolj določna merila za posamezna delovna mesta. Ker pa ocenjevanja dela ne moremo popolnoma objektivizirati, bo tu ključna vloga predstojnikov, ki morajo prevzeti večjo odgovornost, je dodal. Na vprašanje Nataše Sukič (Levica), ali bi z nagrajevanjem nekaterih ob isti plačni masi morali drugim tudi kaj odvzeti, je odvrnil, da bolj logično, kot je sama povedala, se ne da: "Če nekomu daš, moraš drugemu vzeti." Ob tem pa je poudaril, da tudi v javnem sektorju vsi niso nadpovprečni.

Ker je kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin na torkovem zaslišanju izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, ga je Nik Prebil (LMŠ) vprašal, ali namerava izločiti posamezne poklicne skupine. Po Koritnikovih besedah bi vsak izstop pomenil razpad sistema, če ne bi bilo o tem širokega soglasja tako politike kot vseh deležnikov. Zato to ni le vprašanje za ministrstvo za javno upravo, ampak je potrebna širša poglobljena razprava, je dodal.

Več poslancev ga je spraševalo tudi o spremembah volilne zakonodaje. Ob tem je poudaril, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati, zato je eden njegovih ciljev, da bodo naslednje državnozborske volitve izpeljane na podlagi nove zakonodaje. Spomnil je, da zadnji predlog novele zakona o volitvah v DZ ni dobil zadostne podpore, zato pričakuje, da se bodo nadaljevala usklajevanja pri predsedniku republike, pri čemer bo ministrstvo za javno upravo opravilo podporno vlogo.

Nekateri člani odbora, med njimi Maša Kociper (SAB) in Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), so želeli konkretno pojasnilo, kakšnemu predlogu sprememb volilne zakonodaje je naklonjen. Povedal je, da je njegovo stališče enako kot stališče SMC-ja, torej podpira ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. "Znotraj koalicije pa se bodo preverjala različna stališča," je dodal.

Glede na to, da je v koalicijski pogodbi napovedana krepitev avtonomije občin, je poslanko SD-ja Bojano Muršič zanimalo, kako se namerava tega lotiti in kakšno je njegovo stališče do predlaganega zakona o finančni razbremenitvi občin. Koritnik je omenjeni zakon izpostavil kot pozitiven primer, ali pomeni tudi pravo rešitev, pa je po njegovih besedah še prezgodaj napovedati.

Ker je Koritnik član delovne skupine za pripravo osnutkov pokrajinske zakonodaje, ga je več članov odbora povprašalo glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo še v tem mandatu, in o oceni finančnih posledic. Kandidat ni preveč optimističen, da bi jim to uspelo v dveh letih. S finančnimi posledicami se, kot je dejal, v delovni skupini niso ukvarjali, saj je treba najprej določiti pristojnosti. Sam sicer pokrajine vidi kot enote, ki se bolj "zažirajo" v državne funkcije kot funkcije lokalne samouprave, ne želi pa "prejudicirati konsenza, ki mora biti političen".

Video: Posnetek seje