1. Epidemija ustavlja tudi misijo na Luno

Pandemija novega koronavirusa pušča posledice tudi na vesoljskem sektorju.

Nasa je zaradi širjenja virusa po ZDA zaprla dve instituciji, ki sta ključnega pomena pri programu Artemis.

V okviru Artemisa želijo poslati človeka na Mesec do konca leta 2024, pa še nekajkrat v okviru desetletja, postaviti vesoljsko postajo pri Mesecu in pripraviti vesoljsko ladjo za potovanje okoli Marsa.

Večino izstrelitev bodo opravili na raketi SLS. Prva tovrstna raketa je izdelana in je trenutno na testiranjih v Nasinem Vesoljskem središču Stennis. Nasa je načrtovala, da bo ta kos poganjal misijo Artemis I, torej polet brez posadke okoli Meseca in nazaj naslednje leto.

Prav vesoljsko središče Stennis je zaradi nevarnosti širjenja novega koronavirusa ustavilo delo.

V izdelavi so tudi nadaljnje rakete SLS, ki jih bodo uporabili pri misijah Artemis II, III in tako dalje. Proizvajajo jih jih v centru Michoud, ki se je prav tako ustavil.

V Michoudu izdelujejo tudi vesoljske ladje Orion.

Rok za vrnitev na Luno v letu 2024 je že tako tesno postavljen, da se je agencija do zdaj pošteno potila in štela dneve, ali ji bo uspelo. Potencialna večmesečna zaustavitev utegne biti "usodna". A le za datum, ne misijo samo.

Za ustavitev omenjenih centrov so se odločili po tem, ko se je bolezen začela širiti v okolici, en zaposlen v Stennisu pa je potrjeno zbolel za boleznijo covid-19.

Karantena tudi za veterana

Medij Ars Technica se je ob robu dogajanja pogovarjal z nekdanjim astronavtom, drugim človekom na Mesecu v okviru programa Apollo, Buzzom Aldrinom. Aldrin je karanten in izolacij že vajen. Ne nazadnje so ga za tri tedne vanjo strpali po prihodu z Meseca, za vsak primer, če bi s seboj prinesel kakšno tujo življenjsko obliko.

Kaj je počel takrat? Veliko je telovadil in gledal mravlje, ki so lezle iz razpok na tleh, je pojasnil. Poleg tega je moral izpolniti kup dokumentov, med drugim zahtevek za dnevnice. Pot na Luno in nazaj mu je v tedanjem ameriškem javnem sektorju prinesla 33 dolarjev.

Kako pa je za karanteno poskrbel zdaj? "Ležim na svoji riti in zaklenil sem vrata," je na kratko pojasnil veteran.

Rover in James Webb nemoteno naprej
Po poročanju SpaceFlightNow agencija vztraja, da se morajo dela na vesoljskem teleskopu James Webb in marsovskem roverju Perseverance nadaljevati brez predaha.

Rover bo izstreljen predvidoma poleti, James Webb pa prihodnje leto.

Esa in Roskozmos sta tudi zaradi epidemije prestavila misijo na Mars za dve leti.

Podjetje Arianespace je ustavilo vse izstrelitve iz evropskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, piše v sporočilu za javnost. Nadaljevale se bodo takoj, ko bodo "zdravstvene razmere to omogočale".

Ustavljeni Kourou je vzrok naslednjega poglavja:

2. Prestavljena izstrelitev prvih slovenskih satelitov

Slovenska satelita Trisat in Nemo HD bi morala v vesolje poleteti 23. marca, a je zaradi epidemije novega koronavirusa izstrelitev preložena za nedoločen čas, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Nemo HD je mikrosatelit visoke ločljivosti z maso 65 kilogramov, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa HD.

Nanosatelit Trisat, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, pa je težek zgolj okoli pet kilogramov in bo imel sposobnost opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajemanja slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Njegov glavni cilj je testiranje robustnosti nove vesoljske elektronike.

To je že druga prestavitev. Satelita bi morala v vesolje že lani na raketi Vega, takrat jo je zagodla nosilna raketa Vega (ArianeSpace).

3. Falconu 9 odpovedal motor, misija kljub temu uspešna

V sredo ob 13.16 po našem času je podjetje SpaceX izstrelilo raketo Falcon 9 s Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi.

V orbito je uspešno ponesla 60 satelitov Starlink. Tam jih je zdaj skupno 362 (niso pa vsi delujoči). Končna številka bo nekaj deset tisoč. Z njimi namerava podjetje ponujati satelitski dostop do medmrežja.

Izstrelitev je bila nekoliko težavnejša kot običajno.

Prvič so poskusili prejšnjo nedeljo, a se je raketa samodejno izključila sekundo pred vžigom. Računalnik je namreč zaznal električno anomalijo na enem od devetih motorjev Merlin.

V drugem poskusu v sredo je raketa očitno poletela, a je eden od motorjev nepričakovano ugasnil, kar je razvidno s posnetka, pa tudi pojasnila Elona Muska na Twitterju.

Zaplet ni vplival na dostavo satelitov, je pa najbrž pripomogel, da prva stopnja rakete ni pristala, temveč se je spravila v "samoizolacijo" na dno morja.

Do zdaj je bila uporabljena štirikrat, SpaceX pa se je nadejal novega mejnika z rekordno peto uporabo.

Po daljšem obdobju rednega pristajanja prvih stopenj sta tako dva od zadnjih treh pristankov spodletela.

V podjetju napovedujejo temeljito analizo, kaj je šlo narobe.

Prve stopnje Falcona 9 so po trditvah proizvajalca namenjene desetim poletom.

Video: Posnetek izstrelitve

Prvi polet z astronavti z ozemlja ZDA se bo zgodil v drugi polovici maja, sporoča Nasa. Na to čakajo že od upokojitve vesoljskih čolničkov (Space Shuttle) leta 2011. V SpaceX-ovem Crew Dragonu bosta na Mednarodno vesoljsko postajo poletela Doug Hurley in Bob Behnken. Kot vedno so mogoče prestavitve, zaradi epidemije še posebej.

4. Dolgi pohod se je končal predčasno

Prva izstrelitev kitajske rakete Dolgi pohod 7A ni bila uspešna.

Raketa je poletela v ponedeljek ob 14.34 po našem času z izstrelitvenega središča Wenchang v provinci Hainan.

Prvi del je – sodeč po posnetku – potekal brez težav. "Okvara", kot se je izrazila kitajska državna tiskovna agencija Šinhua, se je pojavila pozneje v poletu. "Kitajski vesoljski inženirji bodo poiskali vzrok odpovedi," so še zapisali.

Po poročanju SpaceFlightNow raketa ni dostavila (neznanega) tovora v orbito.

Dve raketi Dolgi pohod 7 sta bili do zdaj uspešno izstreljeni, ena leta 2016, druga leta 2017.

Dolgi pohod 7A je različica z dodano tretjo stopnjo, ki krsta ni prestala.

Raketa je visoka 60 metrov, ima štiri stranske potisnike. V nižjo orbito Zemlje zmore ponesti 13 ton, v prehodno geosinhrono orbito pa pet ton.

Osnovno stopnjo in stranske potisnike poganjajo motorji YF-100. Če je z njimi kaj narobe, ima kitajski vesoljski program težave. Prav te motorje ima tudi raketa Dolgi pohod 5, s katero hočejo izstreliti nekaj ključnih projektov: večmodularno vesoljsko postajo, letošnjo trojno misijo na Mars in ambiciozno lunarno misijo Čang'e 5.

5. Ruski kozmodromi delujejo naprej

V ponedeljek ob 19.28 po našem času je bila s kozmodroma Pleseck izstreljena raketa Sojuz-2.1b, dodatno okrepljena s potisnikom Fregat. V nebo je ponesla satelit navigacijskega sistema Glonass-M, sporoča ruska vesoljska agencija Roskozmos, ki virusu navkljub kozmodrome ohranja v pogonu.

6. Ostri ukrepi ob pandemiji, manjše onesnaževanje ozračja

Ukrepi, ki jih države sprejemajo za omejevanje pandemije novega koronavirusa, ustavljajo družbe in gospodarstva. To je vidno tudi iz vesolja.

Satelit Sentinel 5P iz programa Copernicus meri količino naslednjih snovi: dušikov dioksid, ozon, formaldehid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, in delcev v ozračju (aerosolov).

Pred kratkim je izdal meritve dveh najbolj prizadetih držav, Kitajske in Italije, ki kažejo na očitno zmanjšanje onesnaževanja. Zanimivo je, da se proti koncu opazi tudi manjše onesnaževanje na ozemlju Slovenije, pa z ukrepi naše države ne more biti povezano.

Video 1: Kitajska od 20. decembra 2019 do 16. marca 2020

Video 2: Italija od 1. januarja do 11. marca

7. FOTO: "Masivni lepotec"

Ni samoumevno dobivati fotografije z 800 milijonov kilometrov stran. Prav to že nekaj let počne sonda Juno, ki kroži okoli Jupitra. Prejšnji mesec je poslala zgornjo fotografijo, posneto z oddaljenosti od 50.000 do 100.000 kilometrov. Ves čas kapljajo nove, ki jih lahko vsakdo obdeluje in priobčuje, dostopne so tukaj.

8. Umrl je astronavt Apolla 15, Al Worden

Apollova generacija se počasi poslavlja.

V sredo je umrl Alfred Worden, astronavt odprave Apollo 15 leta 1971. Novico je sporočila njegova družina prek Twitterja.

Worden je bil pilot komandnega modula Apolla 15 in je v njem ostal, medtem ko sta se David Scott in James Irwin z lunarnim modulom odpravila na površje.

Rojen je bil leta 1932. Kot večina astronavtov zgodnje vesoljske dobe je bil vojaški pilot. V Nasine vrste je bil sprejet leta 1966, bil rezerva za Apollo 9 in Apollo 12, svojo priložnost pa je naposled dobil pri odpravi 15, ki je trajala od 26. julija do 7. avgusta 1971.

Worden je opravil prvi vesoljski sprehod globlje v vesolju (vsi poprejšnji so bili neposredno v orbiti Zemlje). Med potjo proti Zemlji je izstopil iz kapsule in pobral filme fotoaparatov, ki so bili pritrjeni na zunanjo stran. V zgodovini so zaznani samo trije takšni vesoljski sprehodi.

V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan kot "najbolj izoliran človek". Ko sta bila kolega na Mesecu, je bil od katerega koli drugega človeka oddaljen 3597 kilometrov.

Video 1: Posnetek Wordenovega vesoljskega sprehoda

Po programu Apollo se je med drugim zaposlil na Nasinem inštitutu Ames kot raziskovalec (prav tem centru, ki je danes zaprt zaradi koronavirusa).

Leta 2011 je izdal knjigo spominov z naslovom "Falling to Earth" (Padanje proti Zemlji).

Na odpravi Apollo 15 so prvič uporabili električno lunarno vozilo in se prvenstveno posvetili znanosti, predvsem geološki; ne pa golemu fizičnemu raziskovanju in preizkusom tehnologije. Nabrali so kar 77 kilogramov vzorcev Lune.

Dehidracija in izčrpanost ne spadata na vesoljske odprave
Misija je bila tudi opomnik načrtovalcem, da astronavtom, čeprav voljnim in dela željnim, ne smejo naložiti preveč. Scott in Irwin sta opravila dobrih 18 ur dela na površju Lune z malo spanca. Postala sta dehidrirana in izčrpana, kar je pozneje, ko sta se vrnila v poveljniški modul, privedlo do zapletov.

Številnih nalog, ki jih je zadalo nadzorno središče, niso opravili ali pa so počeli nekaj tretjega. To se je izkazalo za precej nevarno, ko se je zgodil padec pritiska brez jasnega vzroka, kar so razrešili z velikimi težavami - in padec pritiska v vesolju pomeni rdeči alarm.

Šele po intervenciji dežurnega zdravnika so astronavte naposled poslali k počitku.

Video 2: Nasino posvetilo

Video 3: Intervju z Wordenom leta 2016 v okviru projekta oralne zgodovine

Video 4: Posnetki z odprave Apollo 15

Izpostavljeni komentar uporabnika:

Od Muzeja novejše zgodovine Slovenije smo posledično pridobili nekaj fotografij Wordna, Scotta in Irwina v Sloveniji: