Podpora ministrov je bila pričakovana, saj so članice v ponedeljek že dosegle dogovor o tem na veleposlaniški ravni.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je zelo zadovoljen, da so članice dosegle politični dogovor. "To pošilja glasno in jasno sporočilo Zahodnemu Balkanu – vaša prihodnost je v EU-ju," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Pozneje je Varhelyi na spletni novinarski konferenci poudaril, da današnji dogovor znova utirja širitveni proces in dokazuje verodostojnost EU-ja ter potrjuje zmožnost Unije, da sprejema strateške odločitve tudi v tako težkih razmerah, kot je pandemija novega koronavirusa.

Albanija bo morala pred dejanskim začetkom pogajanj, torej pred prvo medvladno pogajalsko konferenco, izpolniti še vrsto pogojev, in sicer sprejeti volilno reformo, zagotoviti transparentno financiranje političnih strank in volilnih kampanj, zagotoviti nadaljnje izvajanje pravosodne reforme ter dokončati vzpostavitev struktur za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, piše v osnutku sklepov, ki naj bi jih po pisnem postopku potrdili ministri.

Poleg tega mora Albanija še okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Kot pomembni prioriteti pa v Uniji izpostavljajo tudi reševanje vprašanja neutemeljenih prošenj za azil in ustrezne spremembe medijske zakonodaje.

Brez konkretnega datuma za prvo pogajalsko konferenco

Naslednji korak je priprava pogajalskega okvira. Evropska komisija obljublja, da bo to storila "čim prej". Nato morajo okvir potrditi članice in zatem se lahko skliče medvladna pogajalska konferenca. Prva je običajno le simboličen uvod v pogajanja.

Na tej točki niso določili konkretnega datuma za prvo pogajalsko konferenco – ne za Severno Makedonijo ne za Albanijo, je povedal komisar Varhelyi. V hrvaškem predsedstvu sicer zatrjujejo, da ju bodo sklicali "čim prej".

Komisar pričakuje, da bo že ob objavi junijskega širitvenega svežnja, v okviru katerega bodo pregledali napredek kandidatk in potencialnih kandidatk na poti v Unijo, mogoče ugotoviti, da Albanija izpolnjuje večino od zadanih pogojev, ki so po njegovi oceni sicer strogi in pravični.

Širitveni proces v zastoju

Širitveni proces Severne Makedonije in Albanije je že dolgo v zastoju kljub vsakoletnim ocenam Evropske komisije, da sta državi izpolnili vse pogoje za naslednji korak, torej začetek pristopnih pogajanj. Severna Makedonija je zaradi zahteve Grčije celo spremenila ime, Albanija pa je izvedla korenito pravosodno reformo.

Oktobra lani voditelji odločitve o začetku pogajanj z državama niso sprejeli zaradi nasprotovanja Francije, Nizozemske in Danske. Ključni igralci v EU-ju so to potezo označili za hudo zgodovinsko napako.

Da bi tri skeptične države prepričala, naj podprejo začetek pogajanj s Skopjem in Tirano, je komisija pred kratkim predlagala reformo širitvenega procesa, ki sicer ne predvideva bistvenih novosti v procesu. Med nekaj novimi elementi je večji poudarek na reverzibilnosti procesa. Ministri bodo predvidoma podprli tudi to reformo.

Slovenijo je na videokonferenci zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan.