Sorodna novica Koliko je vredno človeško življenje?

Premier Janez Janša je med najpomembnejšimi ukrepi poudaril sofinanciranje plač za delavce na čakanju, predviden je tudi temeljni dohodek za samozaposlene. Kot je ob predstavitvi svežnja ukrepov povedal, je vlada določila ukrepe za ohranjanje delovnih mest.

"Vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, bo prevzela država oziroma proračun, ostale bodo vse pravice zavarovancev. Bolniške odsotnosti krije zavarovalnica, in ne več delodajalec," je na novinarski konferenci pojasnil Janša. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša.

Po njegovih besedah je vlada določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje samodejno upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

V svežnju ukrepov, ki so ga politiki poimenovali protikoronski sveženj, so med drugim predvideni tudi temeljni dohodek za samozaposlene, nagrade za nevarno delo oz. dodatno obremenitev v času epidemije, solidarnostni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami in pomoč za slovenske nosilce kmetijskih gospodarstev.

Temeljni dohodek za samozaposlene

Sorodna novica Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

Vrsta ukrepov bo usmerjena tudi v pomoč samozaposlenim. Kot je napovedal predsednik vlade, bodo do izredne pomoči upravičeni vsi, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do temeljnega dohodka v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. Hkrati bo v tem času prispevke zanje tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile.

Kot je povedal vodja strokovne posvetovalne skupine za pripravo ukrepov Matej Lahovnik, se upravičenost do razglasitve prizadetosti posameznih samozaposlenih lahko preveri pozneje, in zatrdil, da se tudi bo. Napovedal je, da bodo tisti, ki bodo položaj skušali izkoristiti, ustrezno sankcionirani.

Sorodna novica "Prehajamo s trga, kjer kraljuje povpraševanje, na trg, kjer kraljuje ponudba"

Solidarnostni dodatek za upokojence

Posebna pozornost bo namenjena tudi najranljivejšim skupinam, kamor spadajo tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami. Ti bodo prejeli solidarnosti dodatek. "Zavedamo se, da so oni najranljivejša skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov," je pojasnil premier.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je dodala, da bodo do solidarnostnega dodatka upravičeni vsi tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 700 evrov. Dodatek bo v enem znesku izplačan 15. aprila, višina pa bo odvisna od višine posameznikovega dohodka. Za upokojence, ki prejemajo pokojnino do 500 evrov, bo 300 evrov, tisti, ki prejemajo od 500 do 600 evrov pokojnine, bodo prejeli 230 evrov, tisti, ki imajo pokojnino od 600 do 700 evrov, pa 130 evrov. Pri pripravi ukrepa so sodelovali z različnimi nevladnimi organizacijami in ga uskladili z ZDUS-om, je še poudarila Pivčeva.

Vir: Vlada RS

Nižje plače funkcionarjem, višje zaposlenim v kritičnih dejavnostih

Janša je napovedal, da bo vzpostavljen tudi sistem nagrajevanja zaposlenih v kritičnih dejavnostih v času epidemije s plačili dodatkov za nevarno delo in plačili dodatne obremenitve v razponu od 10 do 200 odstotkov plače. "Priporočamo tudi delodajalcem v gospodarstvu, da uberejo podoben pristop," je ob tem dejal predsednik vlade in zagotovil, da bo nagrajevanje v največji mogoči meri krila država.

Janša se je dotaknil tudi funkcionarskih plač. Te bodo v času trajanja epidemije na državni ravni za 30 odstotkov nižje. "Sodstvo je iz tega izvzeto, ga pa pozivamo k samoomejitvi," je dejal premier. Skupaj s funkcionarskimi plačami bodo v tem času znižane tudi vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti.

Sorodna novica "Skrajni čas za odločitev o vrnitvi domov, evakuacijska letala se polnijo"

Brez položnic za ustavljene javne storitve

Matej Lahovnik je povedal, da je skupino strokovnjakov pri sestavi svežnja ukrepov vodilo načelo, da morajo biti ukrepi hitri in enostavni. "Gre za okoli dve milijardi evrov vreden sveženj ukrepov, verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini države," je dejal Lahovnik.

Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, ne bo treba plačati. "Primer neplačevanja javnih storitev, ki se zaradi neizvajanja v tem času ne bodo plačevale, so denimo vrtci," je razložil Lahovnik, ki je opozoril, da je najpomembneje, da se omogoči varno delo v podjetjih, saj mora gospodarstvo teči naprej.

Pomoč slovenskemu kmetijstvu

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je državljanke in državljane pozval, naj kupujejo domače. "Ko bo epidemije konec, se spomnimo na to, da so počitnice doma najlepše, domača hrana najvarnejša. Zagotavljam, da bomo naredili vse, da se bodo ljudje ob koncu epidemije lahko vrnili na delovna mesta, gospodarstvo pa bo na novo zadihalo s polnimi pljuči," je povedal Počivalšek, ki opravlja tudi naloge podpredsednika vlade.

Sorodna novica Četrta žrtev novega koronavirusa v Sloveniji: umrla je oskrbovanka šmarskega doma upokojencev

Aleksandra Pivec je zatrdila, da na kmetijskem ministrstvu skrbno spremljajo stanje pri dobavi kmetijskih izdelkov in živil na trgu. "Pripravili smo prvi zakon o interventnih ukrepih za uravnavanje razmer na živilskih trgih, zdaj pa predlagamo še naslednje ukrepe: finančno pomoč (80 odstotkov minimalne plače) za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki zbolijo za covidom-19, odpisali oz. plačali jim bodo tudi prispevke, predlaga se še odlog plačevanja prispevkov za dve leti tistim, ki zbolijo za koronavirusno boleznijo 19," je povedala Pivčeva.

Ukrepi, ki jih pripravljajo, vključujejo še pavšalno škodno nadomestilo na hektar v primeru izpada dohodka, spodbujati želijo odkup kmetijskih pridelkov in živil (predvsem za pravne osebe), dvig praga naročanja lokalno pridelane hrane na 50 odstotkov v javnih zavodih. Po besedah ministrice predlagajo tudi nadomestilo ribičem/gojiteljem školjk zaradi izpada dohodka.

Pomembno je, da finančni sistem ostane stabilen

"Soočeni smo z nedoločljivo ravnjo krize. Finančni ukrepi so narejeni tako, da gospodarsko življenje in življenje ljudi ne bo zamrlo. Verjamemo, da je najučinkovitejši način spodbude gospodarstva to, da finančne intervencije osredotočimo na stotisoče ljudi," je povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Viri za spodbude obstajajo, so realni in zanesljivi, je zatrdil Šircelj in dodal, da izhajajo iz evropskih skladov, ECB-ja in tudi iz domačih skladov. "Država bo dala poroštva tudi za to, da bodo poslovne banke spodbujene za razumevanje gospodarstva ter ljudi in da jim bodo pomagale pri posojilih. Zato bodo banke dobile poroštvo – delno ali v celoti," je dejal minister.

Kot je pojasnil, Evropska centralna banka Sloveniji namenja 2,5 milijarde evrov. Posebni skladi 1,1 milijarde, ECC-mehanizmi pa 376 milijonov evrov. "Sredstva iz kohezijskih skladov bomo preusmerili na tista področja, kjer so trenutno najbolj potrebna," je povedal Šircelj in poudaril pomembnost tega, da finančni sistem ostane stabilen.

Finančni minister je dejal tudi, da je fiskalni svet vladi omogočil, da prekorači fiskalno pravilo, in zato je mogoče zagotoviti sredstva za gospodarsko okrevanje in za socialna področja.

Premier je napovedal t. i. finančni top – garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.

Odzivi opozicije

Opozicijske stranke ocenjujejo, da so napovedani vladni ukrepi za blažitev posledic epidemije tako za podjetja kot posameznike dobri in upoštevajo del njihovih predlogov. Ukrepov sicer še niso prejele, a dodajajo, da je v trenutnih razmerah ključno delovati v dobrobit državljanov.

SAB

V stranki SAB pozdravljajo vse ukrepe, ki zagotavljajo socialno varnost posameznikov in stabilnost socialne države. "V teh težkih časih seveda pomagamo vladi s svojimi izkušnjami iz kriznih časov in nasveti, ki so izključno v dobrobit državljanov," je v izjavi za medije poudaril namestnik vodje poslanske skupine SAB-a Andrej Rajh. Spomnil je na izkušnje s sanacijo bank v letih 2013 in 2014. Kot je poudaril, je takrat opozicijski SDS sanaciji bank nasprotoval. Predlaganih ukrepov sicer še niso prejeli. "Ko jih bomo dobili in preučili, bomo lahko dali tudi kakšne pripombe," je dejal Rajh. Napovedal je, da bo SAB podprl potrebne ukrepe.

SD

Tudi v poslanski skupini SD-ja ocenjujejo, da gredo vladni ukrepi v pravo smer. "S temi ukrepi sem zadovoljen, seveda je vedno vrag v podrobnostih," je danes za medije povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. Dodal je še, da ko bodo dokumente prejeli in pregledali, se bo "verjetno našla še kakšna pomanjkljivost". Han sicer meni, da je treba vladi pomagati pri sprejemu zakonov, predvsem zaradi težav, ki jih imajo ljudje. "Če bomo vsi skupaj naredili ta korak naprej, upam, da bomo prišli relativno neranjeni iz te situacije," je dejal.

LMŠ

Tudi LMŠ ocenjuje, da so predstavljeni ukrepi korak v pravo smer, a dodajo, da bi lahko bili ukrepi še bolj ambiciozni. V stranki ocenjujejo, da bi lahko vlada težave samozaposlenih uredila že v prvem svežnju interventnih zakonov. "Nekateri samostojni podjetniki so svoje podjetje zaradi negotovosti v teh dneh že zaprli, zato pričakujemo, da bomo našli rešitev tudi zanje," so poudarili v sporočilu za javnost. Predlagajo, da se samozaposlenim kot univerzalni mesečni dohodek izplačuje 100 odstotkov minimalne plače. Dodajajo še, da bi veljalo razmisliti o ukrepih za študente, ki so ostali brez dela. Kot so zapisali, pa si želijo tudi ukrepe za razvoj in krepitev javnega zdravstva.

Levica

Tudi v Levici ugotavljajo, da je v vladnem svežnju upoštevan dobršen del tistega, na kar so sami opozarjali. Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da mora biti pomoč v čim večji meri usmerjena k zaščiti ljudi, nagrajevanju tistih, ki delajo in so vsak dan izpostavljeni tveganjem, in ne sme biti popolnoma brezpogojna. V Levici vlado pozivajo, naj bo pomoč podjetjem pogojevana tako, da jo bodo dobila tista podjetja, ki ne bodo odpuščala, in tista, ki svoje delavce na delovnih mestih ustrezno zaščitijo, predlagajo v Levici. Ob tem bi bilo po njegovih besedah vredno razmisliti, da ob pomoči država tudi sama vstopa v lastniške deleže podjetij, da denarja ne daje popolnoma brezpogojno in nepovratno. Sicer pa v Levici pozdravljajo, da bo vlada pomagala upokojencem z najnižjimi pokojninami, in poudarjajo, da morajo dostojne pokojnine ostati prioriteta tudi po krizi.

SNS

Po mnenju prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča so ukrepi vlade za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu v času epidemije koronavirusa potrebni, saj je treba razbremeniti določene sloje prebivalstva. Nagrajevanje najbolj obremenjenih zaposlenih v času krize je smiselno, a bo treba pogledati, kdo pri tem delu nosi največjo težo, je v ponedeljek opozoril prvak SNS-a.

Vlada prejela več kot tisoč predlogov

"Zagotoviti moramo ukrepe, ki bodo omogočili, da te težke čase čim lažje prebrodimo," je na novinarski konferenci povedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal, da vlada ne bo pozabila na nikogar. "Skoraj milijardi evrov pomoči, ki smo jo namenili v prvem koraku, smo dodali nov sveženj ukrepov," je napovedal Počivalšek.

Za ta čas je sredstev po Janševih besedah dovolj, vlada pa je že začela zbirati smernice tudi za drugi tak sveženj. "Veliko predlogov, ki smo jih dobili, zahteva več dni preučevanja in bodo zajeti v naslednjem svežnju, ko dobimo ustrezne izračune. Dobili smo več kot 1000 različnih predlogov – od gospodarstva, sindikatov, različnih združenj, posameznikov, znanstvenih institucij, univerz in fakultet. Vsem se iskreno zahvaljujem in menim, da smo zaobjeli okoli 90 odstotkov vseh," je povedal Janša.

Sorodna novica Nova vlada začela z malo manj kot polovično podporo

Glede dodatnega omejevanja gibanja še ni odločitve

"Slovenija se je v zadnjih dneh soočila kot celota, kot državljansko občestvo, s to nevarnostjo epidemije izjemno resno. Če bomo nadaljevali po tej poti, bo tudi končna cena bistveno nižja od tiste, ki smo se je vsi bali na začetku," je še dejal Janša. Dodal je, da če bodo državljani resno vzeli trenutne omejitve in se držali pravil, Sloveniji ne bo treba uvajati takšnih zaostritev ukrepov, kot jih lahko spremljamo v nekaterih drugih državah.

Janša je povedal še, da glede omejitev gibanja v občinah ni še nobene odločitve. Vlada bo po njegovih napovedih na seji zvečer proučila poročila občin in se na podlagi te ocene odločila za nadaljnje ukrepe. Na vprašanje, ali vlada razmišlja o razglasitvi izrednih razmer, je Janša odgovoril, da bi izredne razmere lahko razglasil le DZ, če bo vlada presodila, da je to potrebno. Ob tem je dodal, da nekatere pravice in svoboščine varuje ustava in jih tudi v času izrednih razmer ni mogoče omejiti.