Kot je v pismu zapisal predsednik OKS-ja Bogdan Gabrovec, je zaradi ustavitve svojih dejavnosti veliko izgubo utrpel tudi šport, ki bo brez ustrezne pomoči po krizi težko nadaljeval delo. Pri OKS-ju poudarjajo, da ima šport ob širšem družbenem vplivu, ki je na prvem mestu, tudi pomemben gospodarski učinek v državi: "Slovenska športna industrija ustvari 609 milijonov evrov v celotnem BDP-ju in zaposluje 21.900 ljudi. Delež, ki ga ustvari športna industrija, tako predstavlja 1,96 odstotka slovenskega BDP-ja, zaposlitve, povezane s športom, pa predstavljajo kar 2,43 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji."

Medtem je OKS že opravil prvo poizvedbo med športnimi organizacijami, ki jih je v Sloveniji več kot 2000. V odzivu 34 športnih zvez in 300 športnih društev so zaznali, da je zaradi novonastalega položaja ogroženih več kot 470 redno zaposlenih in več kot 2270 stalnih zunanjih sodelavcev, ki skrbijo za delovanje športnih dejavnosti. "Iz navedenega so izvzeti vsi zaposleni športniki in trenerji v javni upravi na ministrstvih ter trenerji, zaposleni v nacionalnih panožnih športnih šolah," so zapisali pri slovenski krovni zvezi in dodajajo, da je samo med sodelujočimi organizacijami v poizvedbi predviden izpad prihodkov v vrednosti skoraj 16 milijonov evrov, finančno breme pa narašča.

Dva sklopa ukrepov za reševanje krize

V OKS-ju zato predlagajo dva sklopa ukrepov za reševanja nastale krize v športu. V prvem sklopu predlagajo posebno državno pomoč za športne organizacije v vrednosti izpada prihodkov zaradi odpovedi dejavnosti, povračilo nadomestila plače in oprostitev plačevanje prispevkov za socialno varnost za zaposlene v športu ter odpis najemnin javnih športnih objektov.

V drugem sklopu pa želijo ukrepe za normalizacijo delovanja športa po koncu epidemije. Tukaj predlagajo davčno razbremenitev prihodkov od sponzorstev in davčno olajšavo za pokrovitelje, znižanje davčne stopnje pri prodaji vstopnic ter znižanje davčne stopnje za nakup športne opreme za zveze in društva za najmanj 18 mesecev.

Hkrati OKS predlaga tudi spremembo zdaj veljavne obdavčitve športne loterije, ki bi športu po starem vzorcu lahko zagotavljala več sredstev, ali pa, da se del zdaj pobranih davkov od tega namensko vrne v šport. Za pomoč športu v obdobju po krizi želi še številne druge spremembe, tudi policijski prevzem stroškov varovanja prireditev in delno brezplačno zdravstveno oskrbo. Izstopa pa poziv k plačilu mesečne vadnine 30 evrov za otroke od šestega do 16. leta starosti. Vse to naj bi po mnenju OKS-ja le zagotovilo normalno sistemsko preživetje slovenskega športa.

Perko: Del rešitev vlada že sprejela, del jih bo še treba najti

Generalni sekretar OKS-a Blaž Perko je opozoril, da se je OKS odločil za hitro opozarjanje na problem, čeprav razmere v širšem smislu še niso kritične, a je slika, ki se kaže, izredno nevarna za nadaljnje zagotavljanje zdajšnje ravni kakovosti športa v Sloveniji.

"Vemo, da je z odpovedjo Vitranca in Planice velike izgube že utrpela Smučarska zveza Slovenije, izgube se kažejo tudi v ligaških športih, kjer ni tekmovanj. A radi bi opozoril na širšo sliko, saj je v večini klubov in zvez stanje enako kot v drugih panogah, ki jih je prizadela prisilna ustavitev dejavnosti zaradi pandemije koronvirusa. Treba je poskrbeti tudi za ljudi, ki so zaposleni v klubih. Del rešitev je vlada že sprejela, del rešitev bo še treba najti. Tudi po vzoru EU-ja, kjer že pripravljajo finančne pakete pomoči tudi za šport."

Perko opozarja tudi na obdobje po krizi: "Vemo, da bo na prvem mestu vnovičen zagon gospodarstva, ki v pomembnem deležu sofinancira šport. S primernimi ukrepi je zato treba pomagati športu, da se bodo ta sponzorstva obnovila in nadaljevala tudi po normalizaciji stanja."