Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju štirih predsednikov pojasnil, da upa, da bo vladi uspelo do sobote pripraviti zakonodajo za blaženje krize, ki je nastopila zaradi koronavirusa, za obravnavo v DZ-ju. Od DZ-ja pa bo odvisno, kdaj mu bo uspelo te ukrepe procesirati in jih sprejeti. Idealno bi bilo, če bi lahko zakon sprejeli in uveljavili do 1. aprila, je dejal Janša, ki pričakuje tudi obširno razpravo v DZ-ju in številne strankarske predloge.

Sorodna novica Pahor: Štirje predsedniki ocenjujemo, da vlada dela dobro

Nekatere so svoje predloge, ki bi naj jih upoštevali v omenjenem "superzakonu", že razkrile. V SD-ju menijo, da je vladni pristop za reševanje socialnih in ekonomskih posledic epidemije pomanjkljiv. Zato predlagajo svoje rešitve in drugačno logiko ukrepov, ki gredo v smeri, da bodo pomoči države deležni vsi, ki so zaradi posledic prizadeti. Ukrepi naj veljajo za vse delodajalce, pomoč pa predlagajo tudi za študente, prekarne delavce in revne.

Tako predlagajo uvedbo instituta hibernacije, ki bi omogočala vsakemu delodajalcu, da sam oceni stopnjo prizadetosti, v skladu z zmanjšanimi prihodki pa je nato deležen sorazmernih ukrepov države. Država bi glede na prizadetost delodajalca prevzela nase strošek bruto plač, s tem pa ohranila zaposlenost.

Če bi bila nezmožnost izvajanja dejavnosti posledica sprejetih ukrepov države, bi delavce na čakanju financirala v višini 100 odstotkov celotnega stroška delodajalca, če so delavci na čakanju iz poslovnih razlogov, pa 90 odstotkov stroška. Ob stroških plač je treba zagotoviti tudi likvidnostno pomoč, ki bo podjetjem omogočila financiranje fiksnih stroškov, nujno potrebnih za ohranitev in poznejši zagon dejavnosti, so navedli v SD-ju.

Prav tako so poudarili, da mora država občinam, javnim zavodom in javnim podjetjem, ki bodo nagrajevala zaposlene za delo v kritičnih dejavnostih, za to dobiti povrnjena sredstva od države. Podpirajo nagrajevanje delavcev, izpostavljenih v kritičnih dejavnostih, strošek nagrad pa naj na koncu pokrije država, ne pa uporabniki ali občine. Prav tako mora država po mnenju SD-ja prevzeti financiranje plač in stroškov tistih javnih storitev, ki se ne izvajajo in se zato v tem obdobju ne zaračunavajo.

LMŠ: Ukrepi naj zajamejo vse kategorije

V LMŠ-ju so prav tako pozdravili ukrepe, ki so predlagani kot pomoč in odziv na krizo tako gospodarstvu kot državljanom oziroma prebivalcem Slovenije. Pri tem pa vztrajajo, da morajo ukrepi zajeti vse kategorije. Kot je v izjavi za medije pred poslopjem DZ dejala poslanka LMŠ-ja Jerca Korče, so v sredo vladi posredovali približno 20 strani njihovih pomislekov in predlogov. Verjame, da jih bo vlada ob pripravi ukrepov tudi upoštevala. Skrajševanje ustavnih rokov pa je po njenem mnenju v tem trenutku nepotrebno, saj se v vsak zakon lahko vnese tudi retroaktivna veljavnost.

SD: Ukrepi nekoliko preskromni

Tudi v SD-ju vladni sveženj po besedah prvaka stranke Dejana Židana načeloma podpirajo, vendarle pa so prvi predvideni ukrepi po njegovem mnenju morda nekoliko preskromni. Če vlada odredi, da se nekaterih del ne more opravljati, bi morala privoliti tudi v to, da tem dejavnostim 100-odstotno povrne vrednost bruto plače. Preostalim čakajočim bi bilo treba sredstva povrniti 90-odstotno, pri čemer ne bi smelo biti razlike med gospodarskimi družbami, javnimi zavodi in samozaposlenimi. Pri samozaposlenih minimalna refundacija ne bi smela biti nižja od 100 odstotkov minimalne plače, je navedel Židan.

V SD-ju odločitev o dodatkih za tiste, ki v teh težkih razmerah delajo, podpirajo, a mora ta sredstva po besedah Židana zagotoviti vlada. Obenem pa je predsednik SD-ja izrazil nasprotovanje morebitni uporabi epidemije za ukrepe, ki bi zniževali demokratične standarde.

Levica: Pritiski so se obrestovali

Očitno so se pritiski Levice in civilne družbe obrestovali in je vlada stopila korak nazaj, je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Zato pozdravljajo "ta napor", kljub temu pa menijo, da bi bilo treba v predloge vnesti še nekaj popravkov. Iz svežnja so namreč še vedno izključene določene skupine prebivalstva, kot so študenti, invalidi in nevladne organizacije, je navedel.

SAB za t. i. protikrizno partnerstvo

Tako v Levici kot tudi v SAB-u ob tem poudarjajo potrebo po nadzoru nad dodeljevanjem in porabo sredstev. Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je sicer ocenila, da gredo ukrepi v pravo smer, a tudi sama ponovila, da ne zajemajo nekaterih skupin prebivalstva, kot so socialno šibke družine z otroki, ki so se prehranjevali v šolah, pa tudi denimo dijaki in študenti, ki so doslej delali prek študentskega servisa. Premierja Janeza Janšo pa je Bratuškova ob tem pozvala k vzpostavitvi t. i. protikriznega partnerstva, v katerem bodo lahko tudi opozicijske stranke, ki to želijo, sodelovale pri oblikovanju ukrepov.

Dodatni predlogi vladnega NSi-JA

NSi je posameznim ministrstvom poslal nekaj dodatnih predlogov ukrepov. Poudarili so, da zaradi časovne stiske in finančnih okvirov vseh njihovih predlogov v krovnem zakonu za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi negativnih učinkov širjenja novega koronavirusa morda ne bo mogoče upoštevati, zaradi česar so poudarili nekaj prioritet.

V NSi-ju menijo, da je znesek mesečnega nadomestila v višini 490 evrov (oz. 70 odstotkov neto minimalne plače) za kategorijo samozaposlenih, kolikor se je omenjalo v ponedeljkovi predstavitvi smernic za krovni protikrizni zakon, prenizek. "Gre za skupino podjetnikov, ki jih je kriza najbolj prizadela, dejansko ne smejo oziroma ne morejo delati in posledično nimajo nikakršnih prihodkov," so zapisali v koalicijski stranki.

Dodali so, da stroški medtem ostajajo, na primer najemnina za poslovne prostore, komunalne storitve, lizingi za osnovno opremo, plačilo avtorskih pravic itd. "K temu je treba prišteti še vse druge nujne življenjske stroške. Predlagamo, da jim priznamo znesek nadomestila v višini minimalne plače," so zapisali pri NSi-ju. Podobno rešitev predlagajo tudi pri nosilcih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (na primer turistične kmetije), ki so ostali brez prihodkov.

Obenem predlagajo, da se uvede moratorij na plačilo lizingov na osnovna sredstva podjetij (po zgledu moratorija na odplačilo posojil). Pozivajo tudi k čimprejšnjemu oblikovanju zavezujočih varnostnih in zdravstvenih standardov za delavce, ki v tej krizi še vedno delajo. Poudarili so tudi, da je treba razmisliti o načinih, s katerimi bi se delodajalci zavezali k izplačilu dela morebitnega dobička za nagrade zaposlenih. "Kdor dela več, naj tudi zasluži več!" menijo pri NSi-ju.

Eden izmed predlogov se nanaša tudi na to, da je kriza zaradi novega koronavirusa "odlična priložnost za pospešeno digitalizacijo javne uprave in sodišč in uvedbo poslovanja na daljavo". NSi je v ta namen že pred časom pripravil resolucijo Pametna Slovenija in želi, da se tudi z omenjenimi rešitvami javna uprava in sodišča približajo državljanom.

NSi za financiranje tudi zasebnih zavodov

Predlagajo tudi financiranje zasebnih izobraževalnih zavodov in dijaških domov, ki tako kot javni ne morejo opravljati svoje dejavnosti. "Za zdaj pristojno ministrstvo ni izdalo še nobenih smernic, po katerih bi omenjenim zavodom pokrivalo izpad dohodka," so zapisali pri NSi.

Želijo pa tudi, da se ponovno pregledajo upravičenci do kriznega dodatka (ta je predlagan npr. za upokojence z nizkimi pokojninami) in se k njim prištejejo nekatere kategorije prebivalcev, ki so po njihovi oceni popolnoma neupravičeno izpadle. "V kriznem protikoronskem svežnju smo na primer popolnoma pozabili na študente, ki so čez noč ostali brez prihodkov. Predlagamo, da sledimo predlogu Študentske organizacije Slovenije," so zapisali. "Zdi se nam zelo pomembno, da so ukrepi uravnoteženi in da zadostijo tako potrebam gospodarstva, obrtnikov in samozaposlenih kot tudi povsem navadnih ljudi in ranljivih družbenih kategorij," so med drugim še zapisali pri tej vladni stranki.