Sorodna novica Opozicija zadovoljna, a opozarja, da ukrepi izpuščajo nekatere prebivalce

Predsednik republike Borut Pahor se je v predsedniški palači srečal s predsedniki državnega zbora, vlade in državnega sveta, Igorjem Zorčičem, Janezom Janšo in Alojzom Kovšco.

Pahor je poudaril, da se štirje predsedniki po navadi srečajo decembra, tokrat pa so se zaradi razmer izredno sestali prej. Posvetili so se vprašanju, ki je po Pahorjevih besedah izjemno pomembno za ravnanje države v zdravstveni krizi in tudi po njej: kako naj država učinkovito sprejema odločitve in obenem ravna brezhibno demokratično.

Pri učinkovitem sprejemanju odločitev morajo biti zavarovani vsi demokratični standardi, delo mora potekati tako, da ne bo nobenih dvomov o demokratičnih ustanovah, je poudaril predsednik republike.

Ocena štirih: Vlada dela dobro, zahvala gre tudi opoziciji

Zahvalil se je vsem državljanom, ki spoštujejo navodila pristojnih služb in oblasti, pa tudi vsem ljudem v pristojnih službah, ki se z epidemijo novega koronavirusa neposredno spopadajo.

Štirje predsedniki so skupaj ocenili, da nova vlada dela dobro, dela v pravo smer, je sestanek povzel Pahor. Nadalje so ugotovili, da je "splošna atmosfera" v politiki ugodna. Vsi se zavedajo posebnosti razmer in poskušajo svoja različna stališča usklajevati tako, da ne hromijo učinkovitosti odločanja, to pa poteka dobronamerno in z medsebojnim spoštovanjem, pravi predsednik republike. Pri tem se je posebej zahvalil opoziciji, pa tudi vsem drugim v Sloveniji, ki ustvarjajo demokratično vzdušje.

Tako pred krizo kot po njej imamo različne poglede, toda to različnost moramo na politično občutljiv način usmeriti v to, da enotno - kolikor je to mogoče - delujemo v korist celotne družbe, je nagovor končal Borut Pahor.

Zorčič: Zakonodajalec je učinkovit in ne suspendira demokratičnih procesov

Državni zbor skrbi za to, da je v teh razmerah zakonodajna veja oblasti učinkovita in da niti v najmanjši meri ne suspendira demokratičnih procesov, je povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Eden glavnih izzivov je po Zorčičevih besedah priprava na to, da bi lahko prišlo do izpada števila poslancev iz zdravstvenih razlogov. DZ se mora pripraviti na to, da bi del dela lahko opravili oddaljeno, prek videokonferenc ipd. Gibanje po DZ-ju so namreč omejili.

Na vprašanje o tem, kako natančno naj bi prek videokonference potekale plenarne seje v DZ-ju, je Zorčič pojasnil, da poslovnik takih sej ne predvideva in da ga je zato treba prilagoditi. "Ali lahko poslanec zahteva, da se ne bo vključil prek videokonference na daljavo, ker želi biti navzoč v dvorani? Kako bi v tem primeru ugotavljali sklepčnost?" Na taka in podobna vprašanja še iščejo odgovore, a Zorčič verjame, da pri vseh udeleženih obstaja volja za rešitve.

Zorčič ocenjuje, da državni zbor deluje nemoteno.

Sklenili so še, da nekatere točke prestavijo na majsko sejo. Glede na hitro ukrepanje vlade pričakujejo tudi dodatne izredne seje.

Janša: DZ je ključna institucija

Vsi ukrepi za upočasnitev epidemije rešujejo življenja in ohranjajo moči zdravstvenega osebja, ki je ključno, je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Vlada po njegovih besedah sprejema vse mogoče ukrepe, ki imajo tudi realno pokritje za izvajanje.

Pri tem je treba zagotoviti sposobnost delovanja vseh institucij, ki sprejemajo odločitve, med njimi je ključen DZ, je ocenil premier. Pozval je k uvedbi sprememb, ki bodo zagotovile delovanje zakonodajalca tudi v prihodnjih tednih.

Največ zahvale si zasluži zdravstveno osebje, ki je na prvi bojni črti, je poudaril premier. Tisti, ki delajo z okuženimi bolniki, ki pripravljajo kapacitete za prihodnje tedne, in tisti, ki skrbijo za najbolj ranljive skupine, ki so trenutno skoncentrirane v domovih za ostarele in podobnih institucijah. Gre za desettisoče ljudi, ki zahtevajo posebno pozornost in veliko skrb velikega števila zdravstvenega osebja in našo solidarnost. Držati se moramo ukrepov in ne početi nič takega, kar bi lahko omenjene kategorije ogrožalo, je pozval premier.

"Noben ukrep, noben zakon, noben dekret ne more storiti več od tega, da se sami zavedamo, da moramo varovati lastno zdravje in zdravje drugih."

Kovšca: Odrekli smo se vetu

Državni svet deluje v popolnosti in izvršuje vse svoje kompetence, je zatrdil njegov predsednik Alojz Kovšca. Prešli so na način delovanja, ko strokovna služba deluje od doma, državne svetnice in svetniki opravljajo seje po videokonferenčnem sistemu, glasujejo korespondenčno. Ravnokar sprejemajo tudi pravilnik o delovanju v teh izrednih razmerah.

Državni svet je sprejel odločitev, da se odreče vetu na sveženj interventnih zakonov, ki je bil vložen v parlamentarni postopek. O vseh naslednjih ukrepih bodo poskušali odločati čim hitreje in svoje odločitve bodo sporočali v državni zbor, je obljubil Kovšca.

Vse ljudi, ki imajo kakršne koli težave, je pozval, naj z njimi ne obremenjujejo vlade. V državnem svetu so v ta namen odprli spletno stran, kjer so dobrodošle vse sugestije, ki jih bodo v obliki predlogov posredovali naprej vladi.

O aktivaciji 37.a člena o vojski

Janša je prejel novinarsko vprašanje o aktivaciji 37.a člena o vojski, ki Slovenski vojski lahko začasno podeli policijska pooblastila za varovanje meje.

Predlog je začasno umaknjen iz parlamentarnega postopka, saj želi vlada opraviti dodatna posvetovanja s poslanskimi skupinami in zbrati zadostno (dvotretjinsko) podporo.

Sorodna novica Pahor: Po epidemiji prihaja še zahtevnejši čas odpravljanja njenih posledic

Janša je zavrnil razpravo v delu javnosti, da namerava vojsko uporabiti na ulicah. Poudaril je, da vojsko potrebujejo izključno na meji. "Slovenske vojske, kolikor je sploh imamo, ne potrebujemo na ulicah. Tudi če bi jo souporabili na ulicah, jo imamo za tri večje ulice v Ljubljani, ta debata je popolnoma deplasirana. Gre za situacijo na južni meji, kjer v tem trenutku potrebe naraščajo. Upam, da bo v DZ-ju dovolj razuma, da se ta člen aktivira," je dejal.

Vprašanje je naslovil tudi predsednik republike Pahor. Zdi se mu smiselno, da vojska priskoči na pomoč policistom pri varovanju južne meje. Poudaril je, da se ne spopadamo samo z zdravstveno krizo, temveč prihajata še dve. "Soočili se bomo še z dvema pojavoma, ki bosta kulminirala hkrati. Tu bosta še kriza ilegalnih migracij, število narašča – z majhnim upadom v marcu – in z recesijo." Zato bo potrebno zelo preudarno razmeščanje nacionalnih resursov, vključno z varnostnimi.

Pohitritev sprejemanja zakonov

DZ si pri zakonih, ki spadajo v sklop 90. člena ustave, torej zakonodajnega referenduma, želi pohitritev sprejema, je v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal Zorčič. Pravila poslovnika narekujejo, da je treba zakon osmi dan po sprejetju poslati predsedniku države v razglasitev. V teh osmih dneh je lahko dana tudi pobuda za referendum.

Zorčič je napovedal, da bodo za izjemne zakone interventne narave ta pravila nekoliko spremenili oziroma omogočili hitrejšo razglasitev veljave zakona. Pri tem so se že posvetovali s pravniki in so previdni, saj ne želijo tvegati, da bi ustavno sodišče naknadno ugotovilo, da zakon zaradi prezgodnje razglasitve ni veljaven.

Pahor je poudaril, da se bo roka držal. Sprejeti zakon bo podpisal po osmih dneh, takrat, ko bo v skladu z ustavo od predsednika DZ-ja prejel obvestilo o sprejetju, pa o tem, da državni svet ni uporabil pravice veta in da ni bila zahtevan referendum v skladu z 222. členom poslovnika. Tudi v tej situaciji je treba pravni red absolutni spoštovati in ne dopustiti nobenega tveganja za dvom o postopkih, je poudaril Pahor.

Video: Posnetek novinarske konference