Nekateri pomorščaki so tako prisiljeni podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker ne morejo na ladjo.
S težavami pri vkrcanju in prav tako pri vračanju domov se spopadajo tudi slovenski pomorščaki. Po podatkih Uprave za pomorstvo je v Sloveniji izdanih tisoč 900 pomorskih knjižic in okoli 10 tisoč pooblastil, ki so nujna za delo na tovornih in potniških ladjah. Na posameznega pomorščaka izdajo več pooblastil. Po ocenah uprave je na ladjah po svetu aktivnih nekaj sto slovenskih pomorščakov in prav toliko drugega osebja, ki dela denimo tudi v trgovinah, barih, restavracijah na potniških ladjah.
Za pomorščake, ki se ne morejo vkrcati, predstavlja prvo težavo izpad dohodka. Ob tem bi bili lahko tudi ob olajšave pri dohodnini. Za davčno osnovo se jim namreč upošteva le polovica dohodka, vendar mora biti pri tem izpolnjen pogoj, da so v davčnem letu bili vkrcani vsaj šest mesecev. "Poleg tega, da bodo imeli izpad dohodkov zaradi nevkrcanja, bodo morali plačevati še več dohodnine kot sicer," pravi predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Andrej Utenkar.
Na to težavo so prek krovnega sindikata KS90 že opozorili pristojna ministrstva in podali predlog za rešitev. Po drugi strani je nekaterim pomorščakom, ki so morali podaljšati delo na ladji, potekla veljavnost pooblastil in pomorskih knjižic. Za takšne primere je Uprava za pomorstvo veljavnost vseh nujnih dokumentov pomorščakov samodejno podaljšala do 1. julija.
Posadkam med drugim redno merijo temperaturo, ladja pa mora imeti načrt ravnanja v primeru okužbe. Določen mora biti tudi prostor za izolacijo. "Vzpostaviti je treba način komunikacije, kako ravnati z okuženim, kako ravnati s perilom, odpadki, hrano, čiščenje, dezinfekcijo okuženih prostorov. Jasno pa je, da morajo imeti tudi na ladji dovolj zaščitne opreme za vse to," pojasnjuje Utenkar.
Sicer pa so bili zaradi širjenja koronavirusa bolj ogroženi pomorščaki na potniških ladjah. Kako pa je s tovornimi ladjami, kako je poskrbljeno za njihovo varnost? "Na ladjah morajo biti redno obveščeni in seznanjeni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Pomorščakom se redno meri temperaturo, na ladjah upoštevajo priporočila, pripravili so tudi načrte za primer okužbe, izolacijsko sobo, natančna navodila, kako ravnati z oblačili in odpadnimi materiali, kako se mora razkuževati okužene prostore, predvsem pa morajo imeti na ladji dovolj zaščitne opreme," dodaja naš sogovornik.
Kako pa ravna poveljnik ob morebitni okužbi? Utenkar je podrobno razložil potek: "Obvestiti mora ladjarja in pristojne oblasti pristanišča države, v katero je ladja namenjena. Držati se mora njihovih navodil. V primeru suma okužbe se sproži načrt ukrepanja, oseba na ladji se izolira, izpraša se člane posadke, da se locira morebitne dodatne okužbe, vodi se zdravstveni dnevnik, člani posadke morajo spremljati svoje zdravstveno stanje, osebe, ki pristopajo k izolirani osebi, morajo biti ustrezno zaščitene. Na splošno pa je treba poostriti standarde čiščenja in dezinfekcije. S posteljnino in z jedilnim priborom se v takem primeru ravna, kot da so okuženi. Po prihodu v pristanišče pristojne oblasti ugotovijo stopnjo nevarnosti, po potrebi lahko uvedejo karanteno po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. To pomeni, da se 14 dni spremlja zdravstveno stanje posadke, prepreči se osebni stik med posadko, zapuščanje ladje je prepovedano. Pomorščaki pa morajo biti ves čas dosegljivi za izvajanje nadzora."
Pa so že zaznali kakšno okužbo na tovornih ladjah? Nekaj primerov je že bilo. Niso samo potniške križarke tiste, ki so 'nevarne', poudarja Utenkar. Je pa res, da posadka tovorne ladje šteje okoli 20 ljudi, na ladji za križarjenje pa je skupno lahko tudi do 5.000 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje