Tako razlaga Evgen Ivanc, Slovenec, že mesec dni ujet na ladji za križarjenje Coral Princess s 1.020 potniki in 878 člani posadke na krovu.

Ladja ameriško-britanskega podjetja Carnival je po enomesečni agoniji z okuženimi potniki in dvema mrtvima na krovu v soboto le dobila dovoljenje, da se zasidra v Miamiju na Floridi, potem ko jo je zavračalo eno pristanišče za drugim vzdolž južno- in severnoameriške obale.

Med člani posadke na krovu je tudi Ivanc, ki zadnjih pet let dela na križarkah kot upravnik umetniških galerij, trenutno na ladji Coral Princess. Ker ne kaže znakov okužbe, za zdaj še čaka, kdaj se bo lahko izkrcal. Prednost imajo bolniki.

Nesrečna plovba Coral Princess se je začela 5. marca v San Antoniu v Čilu in bi se morala po dveh tednih skleniti 19. marca v Argentini. Ampak se je s pandemijo koronavirusa stanje zapletlo.

Druga za drugo so države odrekale izkrcanje potnikov, križarjenje pa se je kar podaljševalo in podaljševalo, čeprav nihče na krovu ladje ni bil pozitiven na virus ‒ do prejšnjega tedna.

Položaj se je spremenil čez noč

"Na plovbo smo šli, še preden se je položaj hitro poslabšal, 12. marca pa se je (lastnik ladje) Princess Cruises odločil, da za 60 dni prekinejo križarjenja. A smo seveda morali priti v najbližje pristanišče, kjer naj bi izkrcali potnike in tudi večino posadke, toda najbližji je bil Buenos Aires, kamor smo prispeli 18. marca," mi razlaga Ivanc. Večina potnikov je imela tako ali tako za 19. marec že vnaprej rezervirane letalske vozovnice iz argentinske prestolnice.

"19. marca naj bi se izkrcali, a se je položaj čez noč spremenil in, razen argentinskih potnikov in nekaj srečnih izjem, smo vsi ostali na ladji, in to po celodnevnem čakanju s prtljago."

Sorodna novica V Avstraliji preiskava zaradi izkrcanja okuženih potnikov

Ladja je nato še isti večer izplula iz pristanišča, potem ko jo je argentinska vlada opozorila, da ne bo več, če bo ostala po polnoči, smela izpluti, prav tako pa ne bodo dovolili izkrcanja potnikov. Enaka zgodba se je ponovila naslednji dan v Montevideu v Urugvaju, kjer so, kljub zagotovilom, da se bodo potniki in posadka lahko izkrcali, "spet spremenili odločitev čez noč".

"Enako nato čez nekaj dni v Rio de Janeiru. Ker nas nikjer v Južni Ameriki niso hoteli sprejeti, smo se podali na 14-dnevno pot proti Floridi," pripoveduje. Prvih deset dni plovbe je bilo po Ivančevih navedbah vse v redu, dokler se ni pojavilo večje število potnikov in članov posadke s simptomi okuženosti s koronavirusom, tako da so pristojni vsem na krovu odredili karanteno. "Potniki ne smejo zapustiti kabin, mi, posadka, pa samo, ko gremo na kosilo in večerjo."

Preden dobili zeleno luč, umrla dva potnika

Na tehničnem postanku na Barbadosu so oddali vzete vzorce in naslednji dan je bilo potrjenih 12 okuženih primerov na krovu ‒ sedem potnikov in pet članov posadke.

"Nato so nas kljub predhodnemu dogovoru zavrnili v Fort Lauderdalu (Florida), a so nas zdaj na srečo sprejeli v Miamiju. A medtem sta dva človeka umrla," pripoveduje Ivanc. Oba sta umrla za koronavirusom, je za CNN potrdil župan Miamija Carlos Gimenez in svojcem izrekel sožalje.

Potniki naj bi zdaj ladjo počasi zapustili, za posadko pa se še vedno ne ve ničesar. "Imel sem rezerviranih že nešteto poletov, pa nas niso nikjer spustili na kopno, tako da je res zoprno, sploh, ker se v Evropi vse, vključno z letališči in mejami zapira, in bo težko priti domov," še toži Ivanc, sicer doma v Ljubljani.

Evakuacija bi lahko trajala več dni

Še vedno ni jasno, kako naglo se bodo potniki in posadka lahko dejansko izkrcali v Miamiju, a evakuacija tistih najresneje bolnih, šlo naj bi predvsem za dve osebi, je stekla že v nedeljo.

Prav tako v nedeljo je s čarterskim poletom že odšla skupina avstralskih potnikov in skupina Američanov, del Evropejcev je ladjo zapustil v nedeljo zvečer, je pa po besedah Ivanca vse odvisno od razpoložljivih poletov in kapacitet na letališču, ki so pa omejene.

Preostale potnike, tiste, za katere so ocenili, da njihovo zdravstveno stanje dopušča potovanja, naj bi poskušali evakuirati čim prej v naslednjih dneh.

Skupno naj bi bilo zdaj okuženih že več potnikov, a bodo tisti z lažjimi simptomi ostali na ladji v oskrbi, dokler jim ameriške oblasti za nadzor nad boleznimi ne bodo prižgale zelene luči za pot, pa je sporočil Gimenez.

Več pa v spodnjem pogovoru z Evgenom Ivancem, s krova Coral Princess.

Kot ste mi povedali, ste v teh tednih že večkrat čakali na izkrcanje. Kakšno pojasnilo ste dobili, zakaj ne smete z ladje?
V vseh primerih nismo dobili dovoljenja lokalnih oz. državnih oblasti, saj so se zadeve spreminjale in stopnjevale tako rekoč vsako uro. Čeprav smo imeli veljavne letalske vozovnice.

So vas osebno pregledali zdravniki? Kdo sploh izvaja teste na ladji, ladijski zdravniki ali so vam teste in zaščitno opremo dostavili na krov?
Pregledi so bili samo za tiste z res močnimi simptomi in slabim stanjem, in sicer v ladijski kliniki. Za vse druge, tudi zdrave, pa imamo dnevno merjenje temperature.

Ste na ladji z zaščitno opremo? Potniki svojih kabin sploh ne smejo zapuščati? Se lahko posadka prosto druži? Kakšni ukrepi se na ladji izvajajo, da se okužbe ne bi širile?
Vsi smo dobili maske, rokavice in razkužilo. Potniki ne smejo zapustiti kabin, posadka prav tako ne, razen ko gremo na zajtrk, kosilo in večerjo, tako da druženje ni dovoljeno. Ukrepi so, kot že omenjeno, karantena, zaščitna oprema in sanitizacija.

Pravite, da ste v tem času že večkrat kupili letalsko vozovnico. Ste stopili v stik s slovenskim veleposlaništvom? Je od njih prišla kaka pomoč? Oziroma kakšni so bili njihovi nasveti?
Vozovnico sem imel že večkrat kupljeno prek firme pri kateri delam (Park West Gallery). Bil sem v stiku z veleposlaništvom v Buenos Airesu in zdaj v Washingtonu in so res v veliko pomoč. Zelo so odzivni, podali so tekoče informacije glede omejitev in dogajanja na splošno. Iz Washingtona me skoraj dnevno obveščajo o možnostih repatriacijskih poletov in prevoza z letališča v Sloveniji.

Kakšno je vzdušje na ladji, lahko malo opišete to stanje negotovosti, stiske?
Vzdušje je daleč od vrhunskega, vendar poskušamo ostati pozitivni v teh težkih trenutkih. Predvsem je težko za nekatere, ki delajo na primer v restavraciji, saj morajo dostaviti hrano potnikom v kabino trikrat na dan, poleg tega pa poskrbeti tudi za nas, posadko.

Kako v takem vzdušju preganjate dolgčas?
Pred karanteno (prvih 10 dni po odhodu iz Argentine) smo si čas krajšali z druženjem v ladijskem baru za posadko, pa ob bazenu itd. S skupino iz nekdanje Jugoslavije smo se spomnili, da bi igrali človek ne jezi se, tako da smo ga natisnili na karton in uporabljali pokrovčke od pivskih steklenic za figurice. Je bilo zelo zabavno (smeh).

Verjetno se precej pogovarjate med seboj, berete novice ... Obstaja kakšno enotno mnenje med vami, kdo je kriv za nastali položaj, kdo bi moral poskrbeti za vas in evakuacijo?
Večina nas misli, da bi lahko poskušali pripluti v Buenos Aires prej, ampak takrat se še ni vedelo, da se bo položaj tako hitro poslabšal. Tako da mislim, da je vse na žalost splet okoliščin.

Dva potnika sta umrla, lahko kaj več poveste, kako naglo se jima je stanje poslabševalo, kako potem delate s takšnimi primeri, ko dobesedno prevažate umrle ... Sklepam, da je tudi psihološki dejavnik tu grozljiv.
Glede stanja potnikov ne vem kaj dosti, saj ne delijo teh informacij javno. Ni pa to nič nevsakdanjega, se kar pogosto zgodi, da kdo med križarjenjem umre, saj je kar precej starejših gostov. Ladja ima prostore za shranjevanje teh.

Se po vsem tem še vidite v delu na ladjah za križarjenje?
Vsekakor, uživam v tem, kar počnem, in upam, da se bo položaj čim prej izboljšal, čeprav je jasno, da še dolgo ne bo tako, kot je bilo. Morda nikoli.