"Novinarsko konferenco po evrski skupini, načrtovano ob 10. uri, moramo odpovedati, saj je bilo zasedanje prekinjeno in se bo nadaljevalo v četrtek. Podrobnosti bomo sporočili pozneje," je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik vodje evrske skupine Luis Rego.

Sestanek se je v torek že začel z enourno zamudo, ob 16. uri. Nato so ga po nekaj urah prekinili in napovedali nadaljevanje ob 21. uri, ki so ga nato večkrat preložili. Neuradne napovedi, da bo zasedanje trajalo do jutra, so se uresničile. Dogovora pa še vedno ni.

Evropski komisar za gospodarstvo, Italijan Paolo Gentiloni, je pozval države članice k odgovornosti, potrebni v takšni krizi, in dodal, da je jutri nov dan.

Nesoglasja med Nizozemsko in Italijo

Vodja evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno, je nato prav tako po Twitterju sporočil, da so po 16 urah razprave "prišli blizu dogovoru", a da "še niso tam".

Glavni razlog za to naj bi bilo nesoglasje med Nizozemsko in Italijo glede pogojevanja pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM ter glede vprašanja skupnega zadolževanja.

500 milijard evrov v treh ukrepih za reševanje krize

Centeno je pred zasedanjem povedal, da je na mizi "varnostna mreža" treh ukrepov v vrednosti 500 milijard evrov.

Glede jamstvenega sklada Evropske investicijske banke (EIB), ki bi omogočile kredite do vrednosti 200 milijard evrov za podjetja in s tem zagotavljala likvidnost – ter mehanizma podpore (Sure) za preprečitev odpuščanj zaposlenih ter pokritje stroškov krajših delovnikov zaradi posledic pandemije – naj bi bile države članice zelo blizu dogovoru, je iz Bruslja poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.

Države pa razdvaja pogojevano previdnostno posojilo iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, vzpostavljenega v finančni krizi, za katerega naj bi namenili 240 milijard evrov. ESM je z ugodnimi, a strogo pogojevanimi posojili v finančni krizi pomagal Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji in Cipru.

Zaradi strogega nadzora nad izvajanjem programov pomoči ima na jugu Evrope negativno konotacijo, saj velja za simbol predaje suverenosti.

Italija posojila pogojuje s "koronaobveznicami"

Vprašanje zadolževanja je znova razdelilo Unijo na Jug in Sever, kot jo je pred leti finančna kriza. A tokrat se vrstijo opozorila, da je položaj popolnoma drugačen in da je izbira jasna: Sever bo solidaren z Jugom ali pa Unije več ne bo.

Italija posojilom iz ESM-ja nasprotuje oziroma privolitev v pomoč iz ESM-ja pogojuje z uvedbo skupnih obveznic.

Italija skupaj s Španijo in ob podpori Francije ter še šestih članic EU-ja, med njimi Slovenije, poziva k instrumentu skupnega zadolževanja. V Rimu trdijo, da resnost položaja zahteva izjemne ukrepe.

Nizozemska glasno nasprotuje skupnim obveznicam

Nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra je po prekinitvi zasedanja v tvitu zapisal, da Nizozemska evrskim obveznicam nasprotuje, ker povečujejo tveganja v Evropi.

Prav tako je Hoekstra pojasnil, da je v zdravstveni krizi treba narediti izjemo in omogočiti brezpogojno uporabo ESM-ja za pokritje zdravstvenih stroškov, a da je za dolgoročno podporo gospodarstvu uporabo ESM smiselno povezati z nekaterimi gospodarskimi pogoji.

Tudi Nemčija, ki kot največje gospodarstvo evrskega območja v takšnih projektih prevzema največje tveganje, ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Finske in Avstrije, skupnim obveznicam že vseskozi nasprotuje in se zavzema za pomoč iz ESM-ja.

Prav tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen stavi na večletni evropski proračun, ki naj bi postal evropski Marshallov načrt za okrevanje po pandemiji.

Nemčija in Francija pozivata k sodelovanju

Francoski finančni minister Bruno Le Maire in nemški finančni minister Olaf Scholz, katerih državi sta na nasprotnih bregovih glede skupnega zadolževanja, sta po zasedanju pozvala države, da je v težkih urah potrebno sodelovanje.

Vse evropske države sta pozvala, naj ne zavračajo reševanja teh težkih finančnih vprašanj in naj prispevajo k dobremu kompromisu za vse državljane. "Medtem ko preštevamo na stotine in na tisoče mrtvih, se finančni ministri igrajo z besedami in pridevniki," je dejal Le Maire in opozoril, da je to "sramotno" za finančne ministre, evroskupino in Evropo.

Naslednji vrh po veliki noči?

Voditelji članic Unije so dali evropski skupini dva tedna časa za pripravo predlogov, ki jih morajo sicer potrditi še sami. Ta rok se bo iztekel v četrtek. Od rezultata tokratnega zasedanja je odvisno, kdaj bo naslednji vrh. Neuradno se omenja, da bo ta verjetno po veliki noči.